Propagandno vojno bo za Pentagon bilo zasebno podjetje za odnose z javnostmi Rendon Group

Ko vojna postane problem PR ...

Busheva administracija je na domači fronti že močno omejila dostop do informacij in okrepila nadzor

V ameriški zgodovini se še nikoli ni zgodilo, da bi oblasti javnost in medije tako hitro in tako obsežno odrezale od informacij. V ameriški javnosti so se že začele pojavljati kritike na račun sistematičnega umikanja do pred kratkim javno dostopnih informacij o delovanju ameriške administracije in njenih številnih služb. Nekateri že opozarjajo, da ta okrepljen nadzor nad tokom informacij ni namenjen preprečevanju novih terorističnih napadov, temveč gre za poskus oblasti po vseobsežnem in centraliziranem nadzoru nad tem, kaj naj javnost ve. Terorizem je le izgovor, ki ga oblasti uporabljajo.

 

 

Leta 1993 je takratna državna tožilka in ministrica za pravosodje Janet Reno državnim službam ukazala, da so državljanom dolžne dati zahtevane informacije, razen če bi bilo razkritje informacije škodljivo. Naslednik Renojeve John Ashcroft je mesec dni po napadih na Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon v Washingtonu navodilo obrnil na glavo in vsem državnim službam ukazal, da kadar je to pravno dopustno, naj javnosti ne posredujejo informacij.

Že kmalu po tistem so vladne službe ena za drugo začele s svojih spletnih strani umikati do takrat javne informacije ali omejevati dostop do svojih javnih knjižnic.

Ministrstvo za energetiko je na primer s svojih spletnih strani umaknilo informacije posebnega programa o nesrečah, prek katerega so javnost obveščali o nesrečah in kako se obvarovati pred njimi. Okoljevarstvena agencija je umaknila informacije o nevarnostih kemičnih nesreč in kako jih preprečiti. Zvezni preiskovalni urad (FBI) za te informacije pravi, da se jih ne bi moglo zlorabiti za teroristična dejanja. Tudi zračna uprava je močno oklestila svoje spletne strani. In to je šele začetek seznama.

Ko govorimo o umikanju informacij s spletnih strani ameriških vladnih služb, je treba imeti v mislih, da ameriške vladne spletne strani niso tako siromašne, kot so slovenske, in da imajo kljub najnavejšim omejitvam še vedno ogromno informacij in dokumentov. Za večino Američanov je namreč internet glavni vir informacij o njihovi vladi. Omejitev do teh informacij je bila zadnje tedne tako temeljita, da so predsedniki dvajsetih največjih novinarskih organizacij v ZDA v skupni izjavi opozorili, da "te omejitve informacij predstavljajo nevarnost za ameriško demokracijo in preprečujejo ameriškim državljanom dostop do informacij, ki jih potrebujejo".

A to je šele začetek. Ameriška vlada po eni strani omejuje dostop do informacij, po drugi pa najema podjetja za vplivanje na javno mnenje. Po tistem, ko je Busheva administracija povečala nadzor nad tokom informacij, je namreč Pentagon najel zasebno podjetje za odnose z javnostmi, da mu pomaga v propagandni vojni. Glavni cilj skoraj 400.000 dolarjev vrednega posla, ki ga je dobilo znano podjetje za odnose z javnostmi Rendon Group, je izboljšati podobo Pentagona, medtem ko ta bombardira Afganistan.

Firma Rendon Group je dobila nalogo, da v 79 različnih državah analizira javno mnenje in poročanje medijev o ameriški vojaški akciji ter ga z različnimi akcijami skuša spremeniti v prid Pentagona.

Čeprav gre za eno najobsežnejših kampanj, ima Rendon Group na tem področju že bogate izkušnje. Ta firma je denimo pred kakim desetletjem pomagala Cii z oblasti spraviti Sadama Huseina, kar se še ni posrečilo. Rendon Group je tudi Kuvajtski naftni družbi pomagala utišati proteste sindikata delavcev v njeni rafineriji v Neaplju.

Najnovejša naloga Rendon Group bo pridobiti in obdržati javno mnenje v prid bombardiranja Afganistana. Ob vseobsežni cenzuri in nadzoru nad informacijami, ki zdaj velja v ZDA, je videti, da bo to nalogo še najlažje opravila prav na domačih tleh.

 

DEAN ZAGORAC ; dnevnik ; 3.11.2001