|
Smejanje je najboljša terapija na svetu, brez tveganj in stranskih učinkov.
Je psihomotorična reakcija, ko človek nemočno hlasta za zrakom, aktivira
številne mišice, in obraz mu zalije rdečica. Študije potrjujejo, da smejanje
zmanjšuje posledice stresa, krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak in
bolečinski prag. Kdor se zavestno in načrtno smeje, vnaša v življenje
vedrino in veselje. Tako ustvari dobro razpoloženje, ki vodi v izdatno
in prisrčno smejanje, to pa ustvarja dobro voljo. Človek, ki se zavestno
odloči, da se bo od srca smejal, požene pozitivni tokokrog v organizmu,
pravijo gelotologi, raziskovalci smeha. Tak učinek je mogoče doseči tudi
brez strokovnih terapij, z zavestnim ali refleksnim smejanjem.
Pri prvem sistematično poiščemo dražljaje, ki nas spravljajo v smeh. V
kinu si namesto grozljivke oglejmo najnovejšo komedijo ali pa povabimo
prijatelje na večer smešnic. Da si izoslrimo čut za komične položaje,
si na primer deset dni beležimo, kaj nas in našo okolico spravlja v smeh
in dobro voljo. Cilj zavestnega smejanja je spet odkriti naravno veselje
do življenja, ki je bilo del našega otroštva, a se je z leti ob številnih
obveznostih vsakdanjika porazgubilo.
Spoznanje, da smeh osvobaja, s pridom uporablja provokativna terapija.
Pri tem naj bi človek svoj problem predstavil pretirano popačeno in norčavo,
tako da se na koncu smeji samemu sebi in se nauči opazovati težave tudi
iz drugega zornega kota. Tako provokativno uspešno zdravijo strah in depresije.
Refleksno smejanje se od normalnega razlikuje v tem, da ga izzovemo brez
vzroka. Dokler je aktiviran naš miselni aparat, se ne smejemo tako intenzivno
kot ob primitivnih dražljajih in zato se pri refleksnem smejanju odpovemo
besednim dražljajem.
Smeh kar tako, brez vzroka
Da bi se smejali kar tako, brez vzroka, ne zveni prav nič smešno. Pa vendar
deluje! Metoda indijskega zdravnika dr. Madana Katarie združuje gelotološka
spoznanja s starimi tehnikami joge, je povsem neverbalna in v enajstih
vajah stopnjuje smeh do pravega krohota. Indijec je prepričan, da njegova
metoda smeha odpravlja zavrtost in napetost, krepi samozavest, deluje
proti stresu in pripomogla naj bi k miru na svetu. Njegovo teorijo potrjujejo
smejalni klubi, ki rastejo kot gobe po dežju. Širom sveta naj bi se tako
vsako jutro skupinsko ali posamično nasmejalo najmanj tristo tisoč ljudi.
Metodo lahko tudi takoj preizkusite, seveda pa je bolj zabavno, če se
nasmejete v skupini. Poslušajte posnetek ljudi, ki se smejejo, in se uglasite
z njimi. Že po nekaj minutah vam bo uspelo, da se boste brez razloga smejali
sami doma v naslanjaču ali med smejočimi se ljudmi.
Prvi gelotološki inštitut za raziskovanje smeha in njegovega vpliva na
zdravje je 1964. ustanouil William F. Fry, ugledni profesor medicine na
stanfordski univerzi. Za tiste čase domnevno neznanstvene raziskave je
lahko opravljal le v prostem času. Mnogi so mu svetovali, naj se udeleži
tekmovanj komikov, danes pa so novejše raziskave potrdile njegova dognanja
o koristih smejanja. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje ...
Jutranja smejalna terapija dr. Madana Katarie, ki sprošča, krepi in odpravlja
stres (20 rninut).
Vaje temeljijo na indijski jogi in jih je najbolj zabavno opravljati v
dvoje ali v skupini na prostem. Če ste sami, si pri vajah 5, 6 in 8 predstavljajte
sosmejalce.
Vaje za ogrevanje
1. Ritmično smejanje: v taktu plosajte z rokama in pojte hoho, haha, hoho,
haha ... Dihajte trebušno, ponovite 10 - do 15 - krat.
2. Globoko dihanje: sproščeno stojte, globoko vdihnite skozi nos in izdihnite
skozi usta, na koncu izdiha telo nagnite naprej. Ponovite 5-krat, vaja
krepi vitalnost, da vam ob krepkem smehu ne bo zmanjkalo sape.
3. Raztezanje: dlani položite na ramena in s komolci krožite v smeri urnega
kazalca naprej in nazaj, nato položite dlani na tilnik in obračajte glavo
naprej, nazaj, v levo in desno, vsako vajo 5-krat.
Smejalne vaje joge
4. Smeh od srca: smejte se srednje glasno od srca, roki dvignite proti
nebu. Če vadite v skupini, glejte okrog sebe. To in vse druge vaje zaključite
z ritmičnim ploskanjem in 2 - do 3 - kratnim petjem hoho ... haha ...
kot pri prvi vaji.
5. Smeh v pozdrav: smeje se podajte roki v pozdrav drugim udeležencem.
Tako krepite skupinsko pripadnost in medsebojne dotike.
6. Tihi srneh: smejte se nemo in s čim bolj odprtimi usti. Človeka poleg
vas vprašajte, kako gre, odgovor naj bo: dobro, zelo dobro. Ta vaja dobro
vpliva na razpoloženje.
7. Brundajoči smeh: smejte se z zaprtimi usti, iz trebuha naj se sliši
brundajoč zvok. Smeh podkrepite z opletanjem rok. Vaja je koristna za
pljuča in trebušne mišice.
8. Smeh naklonjenosti: smejte se z normalno glasnostjo, z drugimi smejalci
udarjajte ob dlani nad glavo in v višini trebuha, z dlanmi obrnjenimi
navzgor.
9. Vrhunec smeha: sklonite se, začnite peti vokal a in se ob tem vzravnajte,
iztegnite roki nad glavo in pošljite zvok v nebo. Pomahajte in se smejte,
nato ponovite vajo še z volkali e, i, o in u.
10. Metrski smeh: roki držite ob telesu in ju iztegnite sunkovito v treh
stopnjah, kot bi hoteli izmeriti en meter. Ob tem se smejte: aa, aa ...
hahaha, nato ee, ee ... hahaha itd.
11. Pravi krohot: temelji na hlozofiji joge. Čim bolj iztegnite jezik,
široko odprite usta. Roki predstavljata levje šape, držite ju v višini
glave. Namesto levjega rjovenja naj se iz trebuha sliši prijazno smejanje.
M.B. ; ona ; 19.9.2000
|