Recesija se začne v glavah

Med rednimi .sprehodi po spletu pogo.sto zavijem na strani Massachusettskega inštituta za tehnologijo (Ma.s.sachu.sett.s /nstitute of Technology - M/T). Med nekim obiskom sem naletel na v.sebino enega njihovih kolokvijeu Naloga je bila približno tal~šna: podjetje A je znano in uveljavljeno kot edini ponudnik storitveA I napodročjuA-A. Zadnjih nekaj letse uhada z rastjo .stroškov, ki v povprečju za 2,8 odslotka na leto prehiteva rast cene njihovih storitev na trgu. Podjetje je zaradi ra.sti obsega poslovanja v minulih letih.sicerpovečevalo dobiček, ~tako da je šele v poslovnem načrtu za naslednje leto predviden prvi padec dobička. Katere ukrepe bi svetovali podjetju, da bo tudi na.slednje leto povečalo dobiček?
Najprej .sem pomislil na znižanje stro.škov, potem na razširitev ponudbe na .sosednje trge, potem še na ustrezno marketinško akcijo ter na koncu obupano sklenil, da je premalo podatkov za natančen odgovor in pogledal v rešitve. Podje je naj zviša cene za pet od.stotkov, kar lahko glede na to, da ima na svojem področju monopol, naredi brez posledic. Seveda! Spregledal sem, da je podjetje edini ponudnik storitev na svojem področju, in padel na osnovnem izpitu, ki ga z lahkoto opravi vsak teksa.ški kavboj! Pač ne morem iz svoje kože. V naših krajih so monopoli načelnemu priseganju na tržno ekonomijo navkljub tako običajni, da človek kar spregleda tal~šno podrobno.st.
V zadnjih dneh minulega leta sem na eni izmed rad~skih postaj spremljal intervju z na.šim frnančnim mini.strom o povečanju ddvka na dodano vrednost. Povedal je, da se je pogovoril z največjimi domačimi trgovci in dosegel, da ti maloprodajnlh cen kljub višjemu davku po novem letu ne bodo zvišali. Že med poslušanjem sem pomislil, da bi bilo bolje, če bi minister svoj čas porabil za kaj pametnejšega. Trgovci namreč tudi brez pogovora z njimcen ne bi zvi.šali. Vsi po vrsti se zavedajo svoje konkurence, pritiska kupcev na nižanje cen in obsega potrošniških denarnic, poleg tega že samo lepljenje novih cen stane toliko, da se zadeva poslovno ne izide. Na radijski pogovor sem potem med izbiranjem novoletnih daril pozabil, nanj sem se spomnil šele prvi dan novega leta, ko sem na bencinski črpalki moral samo zaradi višjega DDVza bencin plačati več kot dan poprej. Aha! Na tistem srečanju očitno ni bilo trgovcev z bencinom. Potem sem izvedel še za višje cene tobačnih izdelkov in poča.si počasi sestavil celotno sliko: februarja bomo prejeli še višje račune za elektriko, telefon, vodo, ogrevanje. Minister Rop se je namreč za ohranitev cen dogovoril le s tistimi, ki so z obema nogama v tržni ekonomiji - na to, da bi se pogovoril še s tistimi,
ki imajo ta privilegij, da .smo od njih odvisni kupci in ne nasprotno, pa še pomislil ni.
Seveda, saj.je tudi državna administracija lani ugotovila, da se v državno blagajno steka premalo denarja, in davek na dodano vrednost preprosto povečala z l9 na 20 odstotkou Priznam, da .se moji denarnici približno za en odstotek višje cene bencina, elektrike in drugih podobnih izdelov in storitev ne bodo močno poznale, v proračun pa se bo iz naslova DDV le steklo bolj oprijemljivih prihližno pet od.stotkov Toda gre za občutek. Tako pa to povišanje ni edino, s katerim državne in lokalne oblasti izkoriščajo svoj monopolni položaj. Geto.s bom moral plačati še dodatno nalepko za avtomobil. Višje so cene za uporabo avtocest. V Ljubljani od poletja lani naprej tako rekoč plačujemo parkirnino, kjerkoli se ustavimo. Ne bi našteval, več kot očitno gre
za isti vzorec izknri.ščanja monopolnega položaja. Ko vse skupaj seštejem, je jasno, da bodo država, lokalne uprave in razni monopolisti, ki so mi bili usojeni skupaj z mojim krajem bivanja, leta 2002 iz moje denarnice pobrali precej večji delež kot lani in bo tako ostalo manj denarja za tiste, ki se zame kot kupca borijo na prostem trgu.
Tako sedaj, ko čas do vstopa v Evropsko unijo merimo v mesecih, država svoje državljane naravnost poziva k previdnosti, vartčevanju in zategovanju pasu, namesto da bi pričela spodbujati domačo porabo. Kot da bi bilo kar naenkrat bolje, da ne opremljamo več svojih stanovanj, gradimo hiš, kupujemo avtomobilov, računalnikov, potujemo in se izobražujemo. Kot da se to v Evropi ne spodobi! Povečanje davkov zato razumem predvsem kot pomanjkanje idej in poguma našega političnega vrha, da nas v Evropsko unijo pripelje s pokončno glavo, čim bolj primerljivim standardom in na konkurenco pripravljenim gospodarstvom. Slovenci smo dovolj dobri, da si to tudi zaslužimo! Za manjši davek seveda!

(e-pošta: adomijan@gambit.si)

dnevnik ; sobotna priloga ; aljoša domijan