Prihodnost nas ne potrebuje?
V reviji Wired objavljeni esej z 20 tisoč besedami, delo vodilnega inovatorja
na področju softwarov Billa Joya, se je izkazal za tako izzivalnega, da
so kopijo zahtevali celo v pisarni ameriškega predsednika Clintona. V
traktatu z naslovom Zakaj nas prihodnost ne potrebuje avtor trdi, da novodobna
tehnologija digitalne in biološke znanosti prinaša
nevarnosti, ki so vsaj tako strahovite kot jedrsko, kemično in biološko
orožje. Človeštvu grozijo izredno zmogljivi in povsem samostojni računalniki.
Hkrati pa opozarja, da nagle tehnološke spremembe lahko povzročijo neke
vrste izumrtje človeške vrste.
Tisto, kar je v Joyevi kritiki najbolj presenetljivo, ni sporočilo samo
- kritike družbe in znanstveniki, ki opozarjajo na nevarnost tehnološkega
napredka, namreč niso novost temveč dejstvo, da opozorila prihajajo iz
vrst najvišje tehnološke garniture.
Joy, soustanovitelj in glavni znanstvenik družbe Sun Microsystems, softwarskega
velikana ameriške zahodne obale, pravi, da naj bi njegovo svarilo ljudi
spomnilo na slavno pismo Alberta Einsteina, v katerem je predsednika Franklina
D. Roosevelta opomnil na nevarnost atomske bombe.
Le da je bilo Einsteinovo opozorilo ob svitu atomske dobe namenjeno neznatnemu
številu tistih, ki so sprejemali odločitve. Nasprotno pa je Joy meril
na mnogo večje skupine tehnologov in znanstvenikov, ki jih plačujejo zasebna
podjetja, vlada pa jih ne omejuje, zato jih je mnogo težje brzdati. V
dvajsetem stoletju je bil za izdelavo jedrskega orožja - vsaj nekaj časa
- potreben dostop do redkih in težko dostopnih surovih materialov in strogo
podatkov.
"Tehnologije enaindvajsetega stoletja - genetika
in robotika, na primer - pa so tako vplivne, da lahko ustvarijo povsem
novo vrsto nesreč in zlorab. Te so prvič dostopne tudi posameznikom ali
manjšim skupinam. In "uporabiti" jih bo mogoče že z znanjem
samim."
Joy se prav tega najbolj boji: "Ni pretirano reči, da smo na pragu
nadaljnjega izpopolnjevanja najhujšega zla. In to močno presega zlo, ki
ga je človeštvu prizadejalo orožje za množično uničenje v rokah dobro
oboroženih skrajnežev."
"Joyev scenarij sodnega dne so v združbah znanstvenikov in tehnologov
pozdravili kot dobro opravljeno nalogo. Ki pa hkrati podcenjuje pomembne
prednosti tehnologije. Bill Joy je trenutno najvplivnejši komentator,
saj je razširil opozorila, ki v ljudeh zbujajo strah," meni Charles
Platt, znanstveni pisec revije Wired. Kar zbuja strah, vedno naleti na
veliko pozornost, vendar je to hkrati staba novica za ljudi, ki hočejo
s pomočjo genskega inženiringa ubežati starostnim boleznim ali smrti -
ob izbruhu naslednje virusne bolezni." Nathan Myhrvold, fizik, učenec
Stephena Hawkinga, opozarja, da takšne grozljive napovedi največkrat sproža
strah pred spremembami. "Vsak takšen "neprecedenčen" izziv
preteklosti nam je uspelo premagati," pravi. So nova opozorila drugačna
od prejšnjih? Ali pa smo znova nasedli pretiranim trditvam o temnih plateh
tehnologije in podcenjujočih sposobnostih človeštva?"
Bruce Sterling, eden prvih cyberpunk piscev, ima čudaški pristop: "Možakova
odkritosrčnost me je naravnost ganila. Povsem jasno je, da ga prihodnost
vznemirja, in začutil je, da mora to deliti z nami. Vse je skrbno proučil,
tako rekoč poiskal ljudi, ki so se nekoč morda spopadali z enakimi problemi,
in naletel na idealnega somišljenika - Roberta Oppenheimerja. Če nas vnovič
čaka "Oppenheimerjevo obdobje", potem naj nastopi, preden bomo
sprožili napravo."
Avtorjevo apokaliptično videnje prihodnosti je osredotočeno na nove tehnologije
ki bodo sposobne napraviti kopijo samih sebe, in to brez človekove pomoči.
Obeta se nam torej prava nočna mora - tehnologija bo presegla človeka
in ta je ne bo sposoben nadzorovati.
Joy je prepričan, da bi se morali ljudje upreti razvoju jedrskega; kemičnega
in biološkega orožja, razmišljanja o tem, kam vodi napredek, pa opustiti,
še preden bomo sami poskrbeli za lastno izumrtje.
"Edina stvarna alternativa je po mojem mnenju opustitev raziskovanj:
obrzdajmo željo po znanju in tako omejimo razvoj tehnologij, ki so prenevarne."
Joyev strah pred tehnologijami enaindvajsetega stoletja je morda pretiran,
a njegovi argumenti so vsaj sprožili razpravo o tem, ali je tehnologija
ustrojena po meri družbe. "Gre za vprašanje tehnološkega determinizma-če
nekaj lahko storim, bom to tudi storil. A v preteklosti temu vodilu nismo
sledili," meni dr. Charles Bugliarello, rektor politehnične univerze
v Brooklynu.
"Gre za neprestano kolebanje med tehnološkim in družbenim napredkom.
Včasih stroji prehitijo družbo in ta se prilagodi. Spet drugič napreduje
družba in šele nato tehnologija. Vendar pa stroji - tako kot ljudje -
niso bili deležni koristi evolucije. Njihov razvoj je bil izredno hiter,
vendar zdaj še ni jasno, ali je bil tudi smiseln."
Po mnenju Jasona Lanierja, pionirja na področju virtualne realnosti, bi
se morali odreči tehnologiji, ki lahko sprejema odločitve namesto ljudi.
Za primer vzemimo funkcijo urejevalnikov besedil - ti na začetku stavka
samodejno napišejo veliko začetnico in na koncu naredijo piko.
Joyeve skrbi zadevajo tri področja, o katerih so veliko pisali tudi avtorji
znanstvene fantastike, na primer Ray Kurzweil v knjigi The Age of Spiritual
Machines: When Computers Exceed Human Intelligence, Hans Moravec v knjigi
Robot: Mere Machine to Transcendent Mind in George Dyson v knjigi Darvin
Among the Machines: The Evolution of Global Inteiligence.
Joy predvideva, da bodo do leta 2030 računalniki milijonkrat zmogljivejši
kot danes, dopušča pa tudi možnost, da bodo roboti presegli človekov razum
in imeli sposobnost lastne reprodukcije. Najbolj skrajne napovedi govorijo
tudi o "reprodukcijskih napadih" v virtualnem svetu računalniških
virusov, tistih, ki so za nekaj časa onemogočili delovanje interneta in
elektronske pošte.
Opozarja tudi na nanotehnologijo - znanost, s katero
je mogoče ustvariti neznatne atome ki bi po njegovem mnenju lahko sčasoma
ustvarila drobne mehanizme, sposobne lastne reprodukcije. Z njimi bi,
tako Joy, utegnili povzročiti pravi pokol - če bi zašli v neprave roke,
seveda. V genetiki bi vse večja razsežnost vedenja o mogočnem genskem
inženiringu lahko privedla do "bele kuge" - umetno ustvarjene,
smrtonosne bolezni.
Joy kmalu odkrije podobnbsti med lastnim mnenjem in mnenjem Theodora Kaczynskega,
znanstvenika, ki so mu zaradi sedemnajstletne kampanje proti znanstvenikom
očitali, da je nor.
Čeprav obsoja nasilnost Kaczynskijevih dejanj, Joy opazi, da tudi njega
spreletava strah pred "nenačrtovanimi posledicami ter težavami na
področju načrtovanja in uporabe tehnologij".
Tako kot Kaczynski se tudi Joy boji, da morebitne prednosti uporabe novih
tehnologij ne odtehtajo njihove potencialne nevarnosti. "Vedno sem
verjel, da je z izboljšavami softwara, upoštevajoč njegove funkcije mogoče
izboljšati tudi svet," je zapisal Joy. Če tega ne bi verjel, bi bil
moralno zavezan odnehati. Morda si bom nekoč premislil."
The Observer, London ; sobotna priloga dela 1.4.2000
|