Recesija ameriškega gospodarstva krajša in manj globoka, kot so pričakovali

Nenadejana pomoč teroristov

Po 11. septembru se je večji državni porabi kljub nižjim plačam in nezaposlenosti pridružila individualna

Ko je predsednik ameriških zveznih rezerv Allan Greenspan pred dnevi sporočil, da se ameriško gospodarstvo počasi otresa nazadovanja, da zastoj ni bil tako globok, kot so pričakovali, in da je bilo vse skupaj krajše od napovedanega, so se ameriški ekonomisti takoj začeli spraševati, čemu bi se morali zahvaliti za takšen razvoj. Kmalu so našli zelo preprosto pojasnilo. Njihova država se je hitro otresla recesije, ker se je spustila v vojno, višji vojaški izdatki pa so ugodno vplivali na gospodarstvo. Če ne bi bilo septembrskih terorističnih napadov na New York in Washington, bi se recesija še zavlekla. Nekateri so celo menili, da se je predsednik George W. Bush tako odločno odločil za vojno proti terorizmu prav zaradi gospodarskih razmer.

 

 

Prav neverjetna so bila razmišljanja, da je ameriška vlada sama izzvala ali si celo izmislila omenjene napade, samo da bi lahko povečala vojaške izdatke in državo potegnila iz gospodarskega nazadovanja.
Ameriški vojaško-industrijski kompleks je bil v ameriškem gospodarstvu vedno močan, od njega je bila v marsičem odvisna njegova življenjska moč. Več ko je šlo za vojsko, bolje je šlo gospodarstvu. Slišati je bilo celo ocene, da se je predsednik zatekel k podobnim ukrepom kot mnogi drugi državni voditelji v različnih zgodovinskih obdobjih in po različnih svetovnih državah. Nekateri so skušali najti celo vzporednice z nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem. Njegovo opremljanje nemške vojske med pripravami na svetovno vojno je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pomagalo oživiti nemško gospodarstvo. Ameriški dnevnik New York Times je zato pred dnevi objavil zelo podrobno razčlembo sedanjih razmer v ameriškem gospodarstvu.

Resni pomisleki
Med drugim je ugotovil, da je tisto, kar je vplivalo na tako hitro odpravo recesije, precej bolj zapleteno, kot bi si mislili. Razčlembo je končal z opozorilom, da gre pri marsičem zgolj za začasnost, zato recesija morda niti ni za stalno odpravljena.
Tudi njegovi analitiki se strinjajo, da je državna poraba pomagala izvleči gospodarstvo iz nazadovanja. To se je začelo pred letom dni, takoj ko je Billa Clintona, v njegovem času je ameriško gospodarstvo doseglo neverjetno rast, proračun pa velik presežek, nasledil George W. Bush. Njegova vlada se je na izhod iz recesije začela pripravljati že precej pred 11. septembrom. Med drugim naj bi se je otresla z znižanjem davščin. Demokrati in republikanei so se v kongresu dogovorili, da bodo iz proračuna preselili v gospodarstvo od 80 do 100 milijonov dolarjev, vendar se niso mogli dogovoriti kako. Zato so se zadeve vlekle; septembrski napad pa jih je pospešil. Sam teroristični napad je sicer močno prizadel ameriško gospodarstvo, močno je oškodoval New York, zaradi njega se je zmanjšal letalski promet in manj je bilo turističnega dohodka. Toda že oktobra je začelo gospodarstvo oživljati in vse od takrat napreduje tako, da je njegova splošna letna rast dosegla skoraj poldrugi odstotek.
Analitiki New York Timesa so zapisali, da se je gospodarsko oživljanje začelo, še preden se je država odločila za velika vojaška naročila in preden je začela na veliko zapravljati denar tudi za okrepitev domače varnosti. Tudi temu je kongres namenil kar precej denarja. Državna naročila in nakupi so bili že brez tistega, kar se je zgodilo po 11. septembru, zelo pomembni v prvem obdobju oživljanja gospodarstva. Ni šlo le za večje državne stroške za zdravstveno zavarovanje, temveč tudi za naročila lokalnih oblasti, ki so gradile nove ceste, šole in še kaj drugega ter s tem zapravljale denar iz prejšnjih let, ki so ga dobile z nepričakovano visokimi davčnimi dohodki.

Povabilo k zapravljanju
Precej so na oživljanje gospodarstva vplivali tudi osebni nakupi. Po septembrskih napadih so vodilni ameriški politiki, od predsednika Georgea W. Busha do newyorškega župana Rudolpha Giulianija, začeli prepričevati Američane, da bodo svoji državi najbolj pomagali, če se bodo vedli tako kot prej, če bodo torej še naprej zapravljali, hodili v restavracije, v kino in gledališče, na športna tekmovanja in v trgovine. Očitno so jim ljudje prisluhnili in osebna poraba se ni zmanjšala, kot so se bali ekonomisti. Ker so se plače ponekod znižale in ker se je marsikje povečala tudi nezaposlenost, so ljudje očitno segli po svojih prihrankih ali pa se dodatno zadolžili, saj so se znižale tudi obrestne mere.
Vse to ni le vplivalo na gospodarstvo po 11. septembru, temveč ga je tudi spodbudilo, da se je začelo otresati recesije. Ekonomisti zdaj napovedujejo, da se bo državna poraba nadaljevala, zlasti vojaška, da pa se bo zmanjšala lokalna, kajti lokalne skupnosti bodo porabile prihranke. Morda bo upadla tudi osebna poraba. Toda sedanje razmere naj bi po njihovem prepričanju le omogočile podjetjem, da se bodo odločila za nove naložbe in tako ohranila gospodarsko rast ter v naslednjem obdobju pravzaprav postala gonilo nadaljnjega gospodarskega okrevanja.

MAROJE MIHOVILOVIČ ; DNEVNIK ; 26.3.2002