|
Na ministrstvu za zdravje so v novem mandatu prvič uvedli tudi delovno
mesto državne sekretarke, ki se ukvarja s krepitvijo zdravja in pospeševanjem
preventivne dejavnosti, na vroči stol pa je sedla dr. Jožica Maučec -
Zakotnik. Priznava, da je imela Slovenija do sedaj le manjše in zato delne
raziskave o vedenju prebivalcev, o njihovem zdravstvenem stanju in načinu
življenja. »Pa vendar podatke o vzrokih smrti imamo in to nam veliko pove
o zdravstvenem stanju Ijudi in o primerjavah z drugimi državami. Glede
na te podatke lahko mirno zatrdimo, da smo v Sloveniji pri kroničnih boleznih
nad evropskim povprečjem; tu gre za bolezni srca in ožilja, kjer sicer
trend v zadnjih desetih letih počasi upada, vendar ne dovolj, da ne bi
bili še vedno veliko bolj ogroženi, kot so drugod po Evropi. Zdi se, da
zaostajamo za kakšnih deset let za razvitimi državami,« pravi dr. Jožica
Maučec - Zakotnik.
Mrtvi opozarjajo
Statistike o tem, koliko Ijudi je obolelih zaradi posameznih bolezni,
ni, so pa zato statistike o umrlih: na 100.000 Ijudi v Sloveniji zaradi
bolezni srca in ožilja umre 347 Ijudi, največ zaradi infarkta in kapi.
Vendar pa dr. Zakotnikova napoveduje, da bodo v prihodnjih letih najmnožičnejši
vzrok za smrt postala rakava obolenja, ki so že zdaj nad evropskim povprečjem.
Tako je v Sloveniji nenavadno veliko smrti zaradi raka na materničnem
vratu, pljučnega raka in tudi raka dojke, skupno pa na 100.000 Ijudi zaradi
rakavih obolenj umre 219 prebivalcev. »Trendi pri nekaterih vrstah raka
celo naraščajo in moramo se vprašati, zakaj se to dogaja. Čeprav ponekod
odgovor že poznamo; tako denimo vemo, da je za 90 odstotkov raka na pljučih
krivo kajenje, kar pomeni, da je pljučni rak bolezen, ki jo je v večini
primerov mogoče preprečiti,« pravi dr. Zakotnikova. Tudi za nastanek drugih
vrst raka strokovnjaki delno, ne pa v celoti, krivijo tako imenovane dejavnike
tveganja, in sicer alkohol, nepravilno prehrano, debelost in premalo gibanja.
Med boleznimi, po katerih Slovenija najbolj odstopa od drugih držav, tako
da se je treba njihovega preprečevanja čim prej lotiti, so tudi možganska
kap, jetrna ciroza, samomori ter zunanji vzroki smrti, med katere sodijo
prometne nezgode in zastrupitve. Zaradi slednjih v Sloveniji umre kar
83 Ijudi na 100.000, v Avstriji precej manj, in sicer 48 na 100.000 Ijudi,
na Nizozemskem pa prometne nesreče in zastrupitve vzamejo le 28 življenj
na 100.000 prcbivalcev.
Mokra kultura
»Če ugibamo, kje so vzroki za veliko število kroničnih bolezni v primerjavi
z drugimi državami, lahko ugotovimo, da je veliko kriv življenjski slog;
ta pa je večkrat posledica spleta okoliščin in danosti. Če se vprašamo,
zakaj se ljudje vedejo tako, kot se, recimo, zakaj toliko pijemo, potem
lahko zatrdim, da pri nas vlada mokra kultura. Gre za odnos celotne
družbe do alkohola, za strpnost do pitja in za prenos informacij in vedenjskega
sloga od odraslih na otroke. Mi se ne znamo zabavati brez alkohola,
še toliko manj brez velikih količin alkohola. Tudi prehranske navade Slovencev
so slabe; na eni strani so posledica nekakšnih narodnih, pa tudi regijskih
navad hranjenja, saj pojemo veliko maščob, sladkorja, preveč soli, ki
vpliva na krvni tlak in obolevnost oziroma umrljivost zaradi možganske
kapi; slovenska hrana je kalorično bogata in mastna, kar pripomore k debelosti,
sadja in zelenjave, ki prispevata k zaščiti pred mnogimi boleznimi, pa
pojemo veliko premalo,« navaja dr. Jožica Maučec - Zakotnik. Vzrok za
nezdravo hranjenje je tudi v tem, da je v Sloveniji zdrava prehrana za
zdaj mnogo dražja od nezdrave in da si mnogi, predvsem tisti iz nižjih
socialnih slojev, izdelkov, ki pomagajo krepiti zdravje, zdaj ne morejo
privoščiti, tudi če bi jih želeli.
En vzrok, več bolezni
Kot poudarja dr. Zakotnikova, je poseben problem tudi to, da različni
dejavniki tveganja ne delujejo le na samo eno bolezen, ampak drug drugega
pospešujejo in se med seboj dopolnjujejo. »Tisti, ki se ne gibljejo in
se nezdravo prehranjujejo, so debeli. Tisti, ki so bolj debeli, imajo
več sladkorne bolezni, več raka, več srčno-žilnih bolezni, višji holesterol
in krvni tlak in vse to pospešuje razvoj še drugih kroničnih bolezni.
En dejavnik tveganja vpliva pospešujoče na različne bolezni, negativni
učinek dejavnikov tveganja pa se ne sešteva, ampak kar množi. K temu je
treba prišteti veliko še neznanih in škodljivih vplivov iz okolja, ki
se zaradi našega neodgovornega vedenja prenašajo na zdravje. Gre za dolgotrajne
izpostavljenosti nizkim koncentracijam in tudi še dovoljenim količinam
različnih škodljivih snovi, kar prav tako vpliva na obolevnost in ima
nedvomno vpliv na različne vrste raka,« opozarja dr. Zakotnikova.
Mladi na napačnih poteh
Podatki iz manjših in lokalnih raziskav kažejo tudi na zaskrbljiv izsledek,
da Ijudje kljub različnim informacijam o zdravem načinu življenja živijo
vse bolj nezdravo. »Že manjše raziskave kažejo, da Ijudje preveč pijejo,
da jih še vedno veliko kadi - čeprav je kajenje edini dejavnik tveganja,
ki se je v zadnjih letih zmanjšal, saj je odstotek kadilcev padel z 42
na 26. Zato pa se še vedno le tretjina Ijudi ustrezno giblje, tako da
s tem koristi zdravju, le tretjina ima primeren holesterol v krvi in samo
50 odstotkov Ijudi ima normalen krvni tlak,« je povedala dr. Jožica Maučec
Zukotnik; pri tem pa je posebej problematično, da so kazalci vse slabši
pri mladih, saj raziskave lnštituta za varovanje zdravja jasno kažejo,
da se starostna meja pri uživanju alkohola niža, da so dijaki vse pogosteje
opiti, da število kadilcev pri mladih ne upada in da se dijaki za zdrav
način življenja ne zanimajo dosti. Zato dr. Zakotnikovu meni, da bo še
težje kot življenjski slog odraslih - te povečini že začenja skrbeti za
zdravje - spremeniti navade mladih; njihovo nezdravo življenje pa naj
bi bilo odsev globljih družbenih problcmov, preobremenjenosti s šolo in
tudi slabe perspektive.
Premalo tudi za preventivo
Prav naštete nezdrave navade so - poleg do zdaj premajhne in neusklajene
skrbi države za preventivo - torej v veliki meri krive, da prebivalci
v Sloveniji obolevajo in umirajo veliko bolj zgodaj kot v evropskih državah.
Zgodnja umrljivost, ki se pojavlja v srednjem življenjskem obdobju (denimo
pri moških zaradi bolezni srca in ožilja), pa poleg družinskih tragedij
povzroča tudi gospodarsko škodo, saj umirajo moški v najbolj aktivnem
obdobju življenja. »Zato preventiva pomeni tudi prihranek pri gospodarstvu
in pri stroških zaradi odsotnosti z dela in stroških zdravljenja. Seveda
se bolezni nikoli ne da povsem preprečiti, vendar pa v starosti lahko
Ijudje živijo bolj kakovostno, bolezni so lahko milejše ali pa jih je
manj. Nekateri sicer pravijo, če bodo Ijudje še dlje živeli, potem bodo
pa večji stroški s staro populacijo. Kakovost življenja starostnika je
namreč lahko dobra ali pa zelo slaba in od tega so odvisni tudi stroški.
V končnem izračunu država vsekakor ima koristi, če se ustrezno spopada
s kroničnimi boleznimi in z dejavniki tveganja za kronične bolezni. Je
pa znano, da je vlaganje v zdravje v bistvu vlaganje v razvoj. In vlaganje
v razvoj je vlaganje v zdravje. Tu je račun preprost in tehtnica zelo
pravična, ni nobenega goljufanja. Če vlagaš na pravem mestu, dobiš prave
rezultate, in to se je pokazalo v različnih državah, recimo na Finskem.
Tam so z različnimi ukrepi, še zdaleč ne le zdravstvenimi, v 30 letih
uspeli zmanjšati bolezni srca in ožilja za 75 odstokov, prav tako tudi
obolevnost za pljučnim rakom, za 60 odstotkov je upadlo število drugih
vrst raka, zmanjšali so tudi stopnjo samomorilnosti. Politike varovanja
zdravja so se tako izkazale kot uspešne,« meni dr. Zakotnikova.
Za konec pa malce optimizma: če Sloveniji za zdaj ni uspelo zajeziti
pojava kroničnih bolezni, pa so bili veliko uspešnejši ukrepi pri nalezljivih
boleznih. Podatki o obolevnosti za aidsom, hepatitisom, zastrupitvami
s hrano in tistimi nalezljivimi boleznimi, ki jih preprečujemo s cepljenjem,
so za zdaj boljši kot v sosednjih državah, največ zaslug za ugodno sliko
naj bi imela pravočasna preventiva pri nalezljivih boleznih in obvezno
cepljenje otrok. Vendar dr. Zakotnikova opozarja, da je treba takšno stanje
vzdrževati, saj se denimo pri okuženosti z virusom HIV podatki lahko zelo
hitro spremenijo.
TADEJA LAMPRET ; NEDELJA 3. JUNIJA 2001; NEDELJSKI DNEVNIK
|