SLOVENCI SMO BOLJ IN VEČ BOLNI KOT EVROPEJCI, V VELIKI MERI PA SMO ZA TO KRIVI TUDI SAMI - VEČ O TVEGANJIH IN NAŠEM ŽIVLJENJSKEM SLOGU BO ODKRILA NAJVEČJA RAZISKAVA V ZDRAVSTVU DOSLEJ

Poln krožnik, slovenskih fantov grob

Kar je dobro, je slabo - Veliko bolezni prikličemo sami - Kozarček za dobro kupčijo, kozarček za družbo, kozarček pri obilni hrani, pa ste na urgenci s cirozo jeter - Nad svetovnim povprečjem pri boleznih srca in ožilja, rakavih obolenjih, samomorih, smrtnosti zaradi ciroze jeter in nesrečah - Število rakavih oboleni naj bi se še povečalo

V času, ko so razviti svet obnorele ideje o zdravem načinu življenja, s katerim poskušajo Ijudje bolezen in starost ter s tem svoj obrobni položaj v vse bolj zahtevni družbi potisniti v čim kasnejše obdobje življenja, je prebivalstvo Slovenije vse bolj bolno. Se posebej zaskrbljivo pri tem pa je, da s slogom življenja - za Slovence še posebej značilna je ljubezen do dobre kapljice in dobre, a nezdrave hrane mnoge kronične bolezni povzročimo ali pospešimo kar sami. Nacionalna raziskava o zdravju, ki se je že pričela z razpošiljanjem 15500 vprašalnikov, bo sicer prvič dala natančnejše odgovore, nazorno pokazala na različne povezave, ki se kažejo na zdravju ljudi, in opozorila tudi na vzroke bolezni, vendar pa strokovnjaki domnevajo, da bo raziskava potrdila tisto, na kar že nekaj let opozarjajo: nezdravo življenje veliko Slovencev prezgodaj spravi v bolniško posteljo ali celo v grob.

 

 

 

 

 

Na ministrstvu za zdravje so v novem mandatu prvič uvedli tudi delovno mesto državne sekretarke, ki se ukvarja s krepitvijo zdravja in pospeševanjem preventivne dejavnosti, na vroči stol pa je sedla dr. Jožica Maučec - Zakotnik. Priznava, da je imela Slovenija do sedaj le manjše in zato delne raziskave o vedenju prebivalcev, o njihovem zdravstvenem stanju in načinu življenja. »Pa vendar podatke o vzrokih smrti imamo in to nam veliko pove o zdravstvenem stanju Ijudi in o primerjavah z drugimi državami. Glede na te podatke lahko mirno zatrdimo, da smo v Sloveniji pri kroničnih boleznih nad evropskim povprečjem; tu gre za bolezni srca in ožilja, kjer sicer trend v zadnjih desetih letih počasi upada, vendar ne dovolj, da ne bi bili še vedno veliko bolj ogroženi, kot so drugod po Evropi. Zdi se, da zaostajamo za kakšnih deset let za razvitimi državami,« pravi dr. Jožica Maučec - Zakotnik.

Mrtvi opozarjajo
Statistike o tem, koliko Ijudi je obolelih zaradi posameznih bolezni, ni, so pa zato statistike o umrlih: na 100.000 Ijudi v Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja umre 347 Ijudi, največ zaradi infarkta in kapi. Vendar pa dr. Zakotnikova napoveduje, da bodo v prihodnjih letih najmnožičnejši vzrok za smrt postala rakava obolenja, ki so že zdaj nad evropskim povprečjem. Tako je v Sloveniji nenavadno veliko smrti zaradi raka na materničnem vratu, pljučnega raka in tudi raka dojke, skupno pa na 100.000 Ijudi zaradi rakavih obolenj umre 219 prebivalcev. »Trendi pri nekaterih vrstah raka celo naraščajo in moramo se vprašati, zakaj se to dogaja. Čeprav ponekod odgovor že poznamo; tako denimo vemo, da je za 90 odstotkov raka na pljučih krivo kajenje, kar pomeni, da je pljučni rak bolezen, ki jo je v večini primerov mogoče preprečiti,« pravi dr. Zakotnikova. Tudi za nastanek drugih vrst raka strokovnjaki delno, ne pa v celoti, krivijo tako imenovane dejavnike tveganja, in sicer alkohol, nepravilno prehrano, debelost in premalo gibanja.
Med boleznimi, po katerih Slovenija najbolj odstopa od drugih držav, tako da se je treba njihovega preprečevanja čim prej lotiti, so tudi možganska kap, jetrna ciroza, samomori ter zunanji vzroki smrti, med katere sodijo prometne nezgode in zastrupitve. Zaradi slednjih v Sloveniji umre kar 83 Ijudi na 100.000, v Avstriji precej manj, in sicer 48 na 100.000 Ijudi, na Nizozemskem pa prometne nesreče in zastrupitve vzamejo le 28 življenj na 100.000 prcbivalcev.

Mokra kultura
»Če ugibamo, kje so vzroki za veliko število kroničnih bolezni v primerjavi z drugimi državami, lahko ugotovimo, da je veliko kriv življenjski slog; ta pa je večkrat posledica spleta okoliščin in danosti. Če se vprašamo, zakaj se ljudje vedejo tako, kot se, recimo, zakaj toliko pijemo, potem lahko zatrdim, da pri nas vlada mokra kultura. Gre za odnos celotne družbe do alkohola, za strpnost do pitja in za prenos informacij in vedenjskega sloga od odraslih na otroke. Mi se ne znamo zabavati brez alkohola, še toliko manj brez velikih količin alkohola. Tudi prehranske navade Slovencev so slabe; na eni strani so posledica nekakšnih narodnih, pa tudi regijskih navad hranjenja, saj pojemo veliko maščob, sladkorja, preveč soli, ki vpliva na krvni tlak in obolevnost oziroma umrljivost zaradi možganske kapi; slovenska hrana je kalorično bogata in mastna, kar pripomore k debelosti, sadja in zelenjave, ki prispevata k zaščiti pred mnogimi boleznimi, pa pojemo veliko premalo,« navaja dr. Jožica Maučec - Zakotnik. Vzrok za nezdravo hranjenje je tudi v tem, da je v Sloveniji zdrava prehrana za zdaj mnogo dražja od nezdrave in da si mnogi, predvsem tisti iz nižjih socialnih slojev, izdelkov, ki pomagajo krepiti zdravje, zdaj ne morejo privoščiti, tudi če bi jih želeli.

En vzrok, več bolezni
Kot poudarja dr. Zakotnikova, je poseben problem tudi to, da različni dejavniki tveganja ne delujejo le na samo eno bolezen, ampak drug drugega pospešujejo in se med seboj dopolnjujejo. »Tisti, ki se ne gibljejo in se nezdravo prehranjujejo, so debeli. Tisti, ki so bolj debeli, imajo več sladkorne bolezni, več raka, več srčno-žilnih bolezni, višji holesterol in krvni tlak in vse to pospešuje razvoj še drugih kroničnih bolezni. En dejavnik tveganja vpliva pospešujoče na različne bolezni, negativni učinek dejavnikov tveganja pa se ne sešteva, ampak kar množi. K temu je treba prišteti veliko še neznanih in škodljivih vplivov iz okolja, ki se zaradi našega neodgovornega vedenja prenašajo na zdravje. Gre za dolgotrajne izpostavljenosti nizkim koncentracijam in tudi še dovoljenim količinam različnih škodljivih snovi, kar prav tako vpliva na obolevnost in ima nedvomno vpliv na različne vrste raka,« opozarja dr. Zakotnikova.

Mladi na napačnih poteh
Podatki iz manjših in lokalnih raziskav kažejo tudi na zaskrbljiv izsledek, da Ijudje kljub različnim informacijam o zdravem načinu življenja živijo vse bolj nezdravo. »Že manjše raziskave kažejo, da Ijudje preveč pijejo, da jih še vedno veliko kadi - čeprav je kajenje edini dejavnik tveganja, ki se je v zadnjih letih zmanjšal, saj je odstotek kadilcev padel z 42 na 26. Zato pa se še vedno le tretjina Ijudi ustrezno giblje, tako da s tem koristi zdravju, le tretjina ima primeren holesterol v krvi in samo 50 odstotkov Ijudi ima normalen krvni tlak,« je povedala dr. Jožica Maučec Zukotnik; pri tem pa je posebej problematično, da so kazalci vse slabši pri mladih, saj raziskave lnštituta za varovanje zdravja jasno kažejo, da se starostna meja pri uživanju alkohola niža, da so dijaki vse pogosteje opiti, da število kadilcev pri mladih ne upada in da se dijaki za zdrav način življenja ne zanimajo dosti. Zato dr. Zakotnikovu meni, da bo še težje kot življenjski slog odraslih - te povečini že začenja skrbeti za zdravje - spremeniti navade mladih; njihovo nezdravo življenje pa naj bi bilo odsev globljih družbenih problcmov, preobremenjenosti s šolo in tudi slabe perspektive.

Premalo tudi za preventivo
Prav naštete nezdrave navade so - poleg do zdaj premajhne in neusklajene skrbi države za preventivo - torej v veliki meri krive, da prebivalci v Sloveniji obolevajo in umirajo veliko bolj zgodaj kot v evropskih državah. Zgodnja umrljivost, ki se pojavlja v srednjem življenjskem obdobju (denimo pri moških zaradi bolezni srca in ožilja), pa poleg družinskih tragedij povzroča tudi gospodarsko škodo, saj umirajo moški v najbolj aktivnem obdobju življenja. »Zato preventiva pomeni tudi prihranek pri gospodarstvu in pri stroških zaradi odsotnosti z dela in stroških zdravljenja. Seveda se bolezni nikoli ne da povsem preprečiti, vendar pa v starosti lahko Ijudje živijo bolj kakovostno, bolezni so lahko milejše ali pa jih je manj. Nekateri sicer pravijo, če bodo Ijudje še dlje živeli, potem bodo pa večji stroški s staro populacijo. Kakovost življenja starostnika je namreč lahko dobra ali pa zelo slaba in od tega so odvisni tudi stroški. V končnem izračunu država vsekakor ima koristi, če se ustrezno spopada s kroničnimi boleznimi in z dejavniki tveganja za kronične bolezni. Je pa znano, da je vlaganje v zdravje v bistvu vlaganje v razvoj. In vlaganje v razvoj je vlaganje v zdravje. Tu je račun preprost in tehtnica zelo pravična, ni nobenega goljufanja. Če vlagaš na pravem mestu, dobiš prave rezultate, in to se je pokazalo v različnih državah, recimo na Finskem. Tam so z različnimi ukrepi, še zdaleč ne le zdravstvenimi, v 30 letih uspeli zmanjšati bolezni srca in ožilja za 75 odstokov, prav tako tudi obolevnost za pljučnim rakom, za 60 odstotkov je upadlo število drugih vrst raka, zmanjšali so tudi stopnjo samomorilnosti. Politike varovanja zdravja so se tako izkazale kot uspešne,« meni dr. Zakotnikova.

Za konec pa malce optimizma: če Sloveniji za zdaj ni uspelo zajeziti pojava kroničnih bolezni, pa so bili veliko uspešnejši ukrepi pri nalezljivih boleznih. Podatki o obolevnosti za aidsom, hepatitisom, zastrupitvami s hrano in tistimi nalezljivimi boleznimi, ki jih preprečujemo s cepljenjem, so za zdaj boljši kot v sosednjih državah, največ zaslug za ugodno sliko naj bi imela pravočasna preventiva pri nalezljivih boleznih in obvezno cepljenje otrok. Vendar dr. Zakotnikova opozarja, da je treba takšno stanje vzdrževati, saj se denimo pri okuženosti z virusom HIV podatki lahko zelo hitro spremenijo.

TADEJA LAMPRET ; NEDELJA 3. JUNIJA 2001; NEDELJSKI DNEVNIK