SODBA ZA MATJAŽA PIKALA

NE ZAŽIGAJTE PETARD

Umetniki naj bi bili odgovorni samo pred bogom, pravijo. V resničnem življenju pa morajo odgovarjati Ijudem, ki se prepoznavajo v njihovih delih, in sodiščem, ki jih zaradi tega preganjajo. To se je zgodilo Matjažu Pikalu, ki mu je višje sodišče v Mariboru zaradi prestanih duševnih bolečin in razžalitve dobrega imena in časti gospoda, ki se je »našel« v njegovi knjigi Modri E, naložilo kazen v znesku 1,3 milijona tolarjev odškodnine in zamudne obresti.

 

 

Pikala smo zmotili sredi dela, prav te dni namreč končuje osamosvojitveni roman Drevored Ijubezni in vojne, ki bo izšel pri Cankarjevi založbi in, vsaj tako upa, ne bo nikomur povzročal težav. Kajti tako kot v prejšnjem, pravi, je tudi v tem vse izmišljeno: »Glede sodbe sem v bistvu lahko srečen, da name niso razpisali fatve,« pravi. Pa bi bilo kaj lažje? »Ne vem. Dejstvo pa je, da bi morala država avtorja z zakonom zaščititi. Ali pa da bi tako, kot to počnejo po svetu, na prvo stran knjige zapisati noto, da je vsaka podobnost z resničnimi dogodki in osebami zgolj naključna. Sicer lahko izklopim računalnik in neham pripovedovati zgodbe.«

V sodbi so zapisali, da je proces zagotovo pripomogel k afirmaciji Pikalovega imena in reklami. Pikalo odgovarja, da takšne afirmacije ne potrebuje, sicer pa ni od tega dobil niti tolarja. Je torej najhujša mora pisatelja ta, da lik, ki nastopa v knjigi, oživi? »Ja, gre za nadrealizem, metafikcijo,« pove in doda, da bodo v novi knjigi nastopali samo policisti s kariero. In svetuje mladim piscem, da naj nikar ne mečejo petard.

 

Tekst: PATRICIJA MALIČEV ; Jana 10. 4. 2001