Jeza, strah, jok - vsako od teh neobvladljivih razburjenj nam povzroča slabo voljo in razpoloženje.

Naučite se obvladovati čustva

Potrudite se in ugotovite, zakaj se pojavijo in kako delujejo, saj jih boste lahko obvladali le z boljšim poznavanjem.

"Čustvo deluje kot voda, ki ruši nasip," je zapisal filozof Kant. Povečan srčni utrip, zardevanje, napadi joka ali neobvladljivega smeha, slej ko prej pridejo na dan dogodki, ki so povsem neodvisni od naše volje. Ker pa ni zaželeno niti priporočljivo zatirati lastnih čustev, se jih lahko vsaj naučimo razumeti in jih usmerjati.

Če vas ohromi strah

"Kadar me moj šef kaj vpraša, kar otrpnem od strahu. Njegov pogled me čisto ohromi in nisem sposobna izgovoriti dveh pametnih stavkov!" je povedala Sonja. "Spregovoriti v javnosti, ne to pa ne. To je zame tako neznosen pritisk, da kar sopem," je pojasnila Janja. Zakaj se Sonja in Janja tako odzivata? Ker svoje sogovornike podzavestno obravnavata kot možne sovražnike, s čimer se sproži refleks preživetja. Strah je namreč instinktivni odziv, da se obvarujemo bolečine ali uničenja. Dve rešitvi sta možni, soočenje ali beg.
Če srečamo kačo, imamo dve možnosti, lahko obstanemo na mestu ali se na vso moč spustimo v dir. Sonja je izbrala prvo možnost. Janja je vznemirjena in se pripravlja na tek na sto metrov. Zaradi strahu se v telesu izločajo večje količine hormonov, na primer adrenalin, zato se povečajo fizične sposobnosti. Strah je dobrodošel in nekega dne nam lahko reši življenje. Toda način, kako se strah kaže, je obremenjujoč in neprijeten v položajih, ko ne gre za pravo nevarnost. Kaj storiti v paniki? Če se le da, se na to pripravimo. Zapremo oči in si poskušamo predstavljati, kaj nas lahko doleti. Če morate kolegom na primer razložiti obširno zadevo, imate dve možnosti. Lahko si, rečete, saj se bo vse dobro izteklo, ali pa si zamislite najbolj črn scenarij - izgubili boste rdečo nit predstavitve, nekdo od kolegov vam bo postavil vprašanje, na katerega niti slučajno ne boste znali odgovoriti. Zato se raje najprej vprašajte: "Ali je res vse tako dramatično?" Največkrat lahko ugotovite, da je vaš strah brez osnove. Če vas popade strah, potem se mu postavite po robu, naučite se ga obvladati. Da zmanjšate razbijanje srca, začnite počasi in globoko dihati. Občutek cmoka v grlu izgine, če zazehate ali se odkašljate. Vas pogled sogovornika spravlja v zadrego? Ne glejte stran, raje glejte v točko med njegovimi obrvmi. Na ta način bo vaše obnašanje manj podrejeno in hitreje si boste povrnili samozaupanje.

Če vas preplavlja jeza

"Izredno sem vzkipljiva, vsaka malenkost me spravi v bes. Če se razjezim, ne znam več obvladati svojih misli. Kasneje mi je neizmerno žal za vsako besedo, ampak škoda je že bila storjena," je razložila Danica. Tudi jeza ustreza staremu refleksu preživetja. To je instinktivna obrambna reakcija. Kadar je telo v nevarnosti, se pripravi na napad. Nezavedno škripljemo z zobmi, stiskamo pesti, napihnemo prsni del, se rinemo naprej, da bi prestrašili namišljenega nasprotnika. Hkrati se v telo sproščajo hormoni, ki povečajo moč organizma in zmanjšajo bolečino.
Na srečo večinoma uspemo obvladati svoj bes in se ne stepemo z drugimi. Pri tem se fizično izmučimo in porabljamo svojo energijo. Jeza je neprimeren odgovor na neki dogodek. To je ponavadi nepomemben dogodek, grešni kozel, ki ga izrabimo, da sprostimo naše frustracije in napetosti. Šef nam je na primer povedal dve ali tri o našem delu, na poti domov obtičimo v gostem prometu in v popolnem stresu ter besni pridemo domov, kjer se takoj spremo z domačimi in jih za nameček še ozmerjamo z vsemi mogočimi imeni.
Da to preprečite, se prisilite in pravočasno povejte, kaj čutite, preden vse skupaj postane neznosno. Raje recite: "Želim, da mi pomagaš pomiti posodo." To je bolje kot: "Čisto nič ne narediš v tej hiši." Če čutite, da ste živčni in na robu izbruha, se spomnite na osebo, ki je ponavadi zelo umirjena, in jo v mislih vprašajte za nasvet: "Kaj bi storila na mojem mestu?" Ta preprosta vaja pomaga, da svoje misli obrnete drugam in se umaknete korak nazaj. Napetost lahko zmanjšate z globokim in mirnim dihanjem ter nežno masažo tilnika.

Če vas oblijejo solze

"Oče mi je umrl pred enim mesecem in kadar se spomnim nanj, postanem popolnoma potrta, takoj me zalijejo solze," je povedala Marjeta. To je normalen odziv. Ob pravi izgubi (smrt, ločitev) ali simbolični (neuslišana želja) žalost povzroči žalovanje. Vsak človek, ki se po čustvenem šoku znajde v stiski, potrebuje nekaj časa, da bolečino preboli, da se zaščiti in obnovi svojo moč. Fiziološko se bolečina izraža s počasnostjo, obraz je manj vesel ali nasmejan, hoja je počasnejša, glas pridobi na globini, življenjski tempo je počasnejši.
Solze hkrati zdravilno delujejo na telo. Zaradi hormonov, ki so v solzah, se telo čisti, ker se odstranijo kemične snovi, nastale zaradi stresa, prav tako se zmanjša napetost. Če se počutite žalostno, ne poslušajte tistih, ki vam pravijo, naj se solze hitro posušijo, saj življenje teče dalje. Ce hočete premagati potrtost, je zelo pomembno, da ne zanikate in odrivate bolečine, temveč da veste, da bo čas počasi izbrisal bolečino. Da boste manj trpeli, si poiščite tolažbo. Med žalovanjem se ljudje nagonsko objemamo. Ne bojte se, bodite kot majhen otrok, in naj vas zaupanja vredna oseba stisne v svoj objem. Privoščite si vročo kopel, izkoristite sončne dneve. Toplota sprošča hormone, endomorfine, ki omogočajo boljše počutje. Pred spanjem popijte skodelico toplega mleka. Z mlekom se nezavedno vračamo v materino naročje, v čas otroštva in varnosti. Tako pride do olajšanja in pomiritve! Če žalost ne mine in če se ničesar ne veselite, pojdite k zdravniku, ki bo morda ugotovil, da gre za depresijo, in bo primerno ukrepal.

Če vas preplavlja veselje

"Po uspešno opravljeni maturi sem bila tako vesela, da sem se objemala z vsakim, ki se je znašel v moji bližini," se v smehu spominja Tatjana. V nasprotju s strahom, jezo ali žalostjo je veselje prijetno čustvo, pri katerem nastajajo hormoni, ki povzročajo določeno vrsto ugodja. Podobno kot pri alkoholu pride do navdušenja, zato rečemo, da smo "pijani od veselja". Veselje je komunikativno in zato kolektivno. Pri različnih tekmovanjih dobri športni rezultati razveselijo navijače in druge, ki so manj navdušeni nad športom. Smeh prinaša veliko dobrega, je odlična vaja za čeljustne mišice, prepono in trebuh. Delovanje teh mišic je dobra notranja masaža, ki vpliva na prebavni trakt. Smeh sprošča napetosti. Deset minut smeha, lepo razporejenega prek dneva, je enako kot dvajset minut sprostitvenih vaj. Seveda so napadi pretiranega smeha, ki vas morda ponesejo v čase mladostne razigranosti, v določenih okoliščinah moteči in celo neprimerni. Da bi takšen smeh ustavili, se močno uščipnite, stisnite pesti ali se ugriznite v notranjo stran lic. Kljub vsemu si privoščite čim več smeha in ob tem neizmerno uživajte!

Dnevnik, ponedeljek, 1. oktobra 2001