|
Pri podnebju sicer obstajajo regionalne razlike, dejstvo pa je, da se
večina Evrope sooča z dvigom temperature v poprečju za 0,8 stopinje v
tem stoletju. To se bo dogajalo še naprej: ne le zaradi povečane koncentracije
toplogrednih plinov v atmosferi (ki vplivajo na spremembo toplotnih otokov
in s tem na spremembe temperature zraka ter padavine), marveč tudi zaradi
aerosolov.
Danes so podnebne spremembe opremljene s slikami zadnjih ekstremnih vremenskih
dogodkov, ki namigujejo, da smo priče začetku nove katastrofalne dobe.
Sporočilo je osnovano na prastari zaskrbljenosti, pridružilo pa se ji
je spoznanje, da je človek odgovoren za opaženo globalno ogrevanje. Vse
prepogosto pozabljamo, da so izjave sodobnih raziskovalcev podnebja nadaljevanje
razprave, ki se odvija že stoletja.
Vse večja vročina
Podatki iz poročila ZN o spremembi podnebja kažejo, da temperatura tudi
v Sloveniji narašča, padavine (letne) pa upadajo. V naslednjih dvajsetih
letih naj bi se temperatura dvignila za kakšno stopinjo, zlasti naj bi
se ogrela prva polovica lela, močnejši naj bi bili nalivi. Tanja Cegnar
iz Hidrometeorološkega zavoda pravi, da letna lemperatura raste. "Če
analiziramo letne padavine, ugotovimo, da na nekaterih območjih upadajo,
na drugih naraščajo, torej ocena upadanja ne drži za celotno ozemlje Slovenije.
V svetu opažajo, da nekoliko hitreje kot povprečne maksimalne temperature
naraščajo povprečne minimalne, kar potrjujejo tudi naši podatki."
To pomeni, razlaga Cegnarjeva, da k naraščajočim temperaturam bolj prispevajo
v povprečju vse toplejša jutra kot naraščanje popoldanske temperature.
Pomembno je, ali je to posledica enakega dviga temperature v celotnem
obdobju ali pa je višje povprečje posledica posameznih izrazito toplejših
dni, nadaljuje Cegnarjeva. "Tudi pripadavinah je bistveno, koliko
jih je v posameznih letnih časih ali celo mesecih. Ni vseeno, ali so porazdeljene
enakomerno ali je več intenzivnih in so vmes daljša sušna obdobja. Slovenija
ima raznoliko podnebje: v Julijcih je povprečno 3500 mm padavin na lelo,
na vzhodu Prekmurja pa manj kot 800 mm. Razlike so torej velike."
Slovenija spada klimatsko v vlažno območje, saj so dolgoletne povprečne
količine padavin relativno visoke: od 800 tnm do 1400 mm na leto na najvažnejših
kmetijskih površinah, pravi mag. Iztok Matajc, vodja agrometeorološkega
oddelka agencije RS za okolje. "Žal je razporejenost padavin v vegetacijskem
obdobju takšna, da jih je najmanj ravno poleli, ko jih raslline najbolj
potrebujejo. Kmetijske suše stalno ogrožajo predvsem severovzhodno Slovenijo
in priobalni pas Primorske." Porazdelitev padavin prek lela se razlikuje:
na severovzhodu običajno pade glavnura v poletnih mesecih, na severozahodu
države pa jeseni. "Bolj kot letne količine nas morajo skrbeti morebitne
prerazporeditve med letom, na primer daljša sušna obdobja in obdobja obilnih
padavin," pravi Cegnarjeva in nadaljuje: "V Sloveniji so se
glede na podatke iz minulih desetletij najdaljše suše pojavljale ob koncu
zime in začelku pomladi, vendar so najbolj uničujoče poletne, ker jih
spremljajo visoke temperature in močno sevanje sonca."
Če je suho, ni vrtnin
O suši govorimo takrat, ko v daljšem obdobju pade na določenern območju
bistveno manj dežja, kot je dolgoletna povprečna količina za to obdobje;
to je meteorološka suša, razloži mag. Matajc. "llidrološka suša nastopi,
ko začnejo močno upadati pretoki rek in potokov, ko se znižuje nivo podtalne
vode in ko manjši vodotoki celo presahnejo. Krnetijska suša je kombinacija
obeh imenovanih in nastopi, ko začne rastlinam v tleh primanjkovati vode
za norrnalno rast. 7.aradi spremljajočih visokih temperatur zraka in pogosto
tudi močnejšega vetra porabljajo kmetijske rastline več vode, njene količine
pa so največkrat za daljši čas preskrotnne," je dejal Matajc, Cegnarjeva
pa, da so se suše pojavljale v preteklosti in se bodo tudi v prihodnje.
"Ob povišani lemperaturi zraka lahko pričakujemo, da boclo učinki
poletnih suš še izrazitejši. Verjelno bodo suše pogostejše, kol so t>ile
- že samo dvig temperature brez sprernembe v količini padavin pomeni večjo
potencialno evapolranspiracijo, torej večje izgube vode. Vsekakor bi bilo
prav, da se prilagodimo spremenIjivosti podnebja; možnosti je kar nekaj,
skrbno bo treba pretehtati, kalere so za nas kratkoročno in katere dolgoročno
najugodnejše." Pornemben je čas kmetijske suše. "Letos je nastopila
v drugi polovici julija in je trajala do konca avgusta, zato je najbolj
prizadela posevke poljščin - koruze, sladkorne pese in delno bučnic. Pšenica
jo je dobro odnesla, saj je bila do začetka suše že požela. hanska suša
je prizadela ludi njo. Poudariti rnoram, da sla vrsla in sestava tal za
pri<lelavo rastlin dva od najpomentbnejših dejavnikov," je povedal
Malajc.
S koruzo je pri nas zasejanih kar 40 odslolkov površin; če bi se temperoalura
ob nespremenjeni količini padavin povišala za stopinjo, bi se menda povprc:čni
pridelek povečal za 20 odsiotkov. Seveda bi irnelo k>omanjkanje padavin
poleli hude posledioe za kmetijslvo, saj bi v tleh prinranjkovalo vode.
Vemo narnreč, da je suša v zadnjem deselletju povzr~očila velik izpad
pridelka.
Kmetijske rastline, ki rastejo na plitvih peščenih ali prodnatih tleh,
so za sušo veliko bolj občntljive kot tisie na globokih strukturnih tleh.
Lahka lla zadržijo po dežju več kot polovico manj vode kot bogata strukturna,
rastline jo hitro izčrpajo, že po nekaj dneh jim je začne primanjkovati.
h;na najobslojnejših rastlin, ki kljubujejo tudi zelo dolgotrajnim sušam,
je nedvomno oljka, pravi Matajc. Pri nas je njena razširjenost precej
omejena, intenzivni nasadi so le v slovenskem Primorju. Oljka ni občutljiva
za sušo, jo pa lahko kot sredozemsko kulturo resno prizadenejo spomladanske
pozebe. "Pridelave večine zelenjadnic ali vrlnin, katerih gojilveni
termini so naravnani na poletne mesece, si brez dodatne vode z namakanjern
ne moremo predstavljati," je še dodal Matajc.
Najbolj ogroženi so revni
Vse lo seveda ne bo ostalo brez ekonomskih posledic. "V prihodnosti
bodo pomembno vlogo odigrali novi načini pridelave kmetijskih rastlin,
pri katerih bo najpornembnejša kakovost pridelka in ne količina, kar vključuje
zmanjševanje porabe umetnih gnojil in zaščilnih sredstev za preprečevanje
rasllinskih bolezni in škodljivcev. V Sloveniji se v zadnjem času vse
bolj uveljavlja zlasli v sadjarstvu tako imenovana integrirana pridelava
sadja, ki slrogo upošteva naštete ornejitve," pravi Matajc. Ie vrslo
let je mecl biometeorologi, ki jih zanimajo klimatske spremembe, priljubljena
delitev na območja, ki bodo prizadeta (zlasti tropski in subtropski pasovi),
območja, ki bodo ogrožena v poletnem času (sem spadajo tudi nekateri deli
zmernih geografskih širin), ler tista, ki bodo v glavnern na boljšem.
Cegnarjeva pravi, da ta delitev ni povsern korektna, saj bo ludi taljenje
permalloosta povzročilo težave. "Dejstvo je, da so v svetovnem rnerilu
najbolj ogrožene prav najrevnejše države sveta, saj imajo najrnanj možnosti
za prilagajanje in ustrezno ukrepanje, s katerim bi se lahko učinkovito
prilagodile spreminjajočemu se podnebju. Pomembna posledica klimatskih
sprememb bodo zelo verjetno tudi migracijski tokovi, ki bodo milijone
in milijone Ijudi silili, da si bodo iskali primernejša območja za preživetje.
To seveda ne bo le ekonomski, ampak tudi zelo velik politični problem,"
je povedala Cegnarjeva.
Brez vode ni življenja
Veliko hidroloških sislemov občuti vtikanje človeka (ki uporablja vodo,
spreminja kanale, odstranjuje vegetacijo, izsušuje, podira gozdove, kar
bo povzročilo erozijo zemlje). To bo ob drugih stresnih dejavnikih (onesnaženost
zraka) še povečalo vplive klimatskih sprememb, posledica pa bo zmanjšana
biorazličnosl v več delih celine. Pomanjkanje vode - predvsem pitne -
je med drugim posledica onesnaženosti in ne le pomanjkanja padavin in
vodnih virov. ~lovek je od vode odvisen od nekdaj, brez nje pač ni življenja.
Potreb po čisti vodi je seveda vse več, saj prebivalstvo strmo narašča.
Vendar kot solze čisle vode, v kateri je tudi življenje, ni na pretek.
Človek se t>o pač moral naučiti (čeprav bi to že moral znati!) ravnati
z vodnimi viri in z njirni upravljati razumneje. Namreč: višja kot je
temperatura, bolj bodo Ijudje povečali porabo vode, pa čeprav bodo slabše
razmere za oskrbo z njo. Takrat obstaja rnožnost slabše kakovosti iz vodonosnikov,
kar lahko z učinki podnebnih sprememb le še poslabša kakovosi pitne vode
in oskrbe z njo. Vsako poletje stoji v nelcaterih vaseh cisterna, v kateri
prebivalci dobe vsaj malo vira življenja.
Zaradi globalnega segrevanja se bo meja sneženja v prihodnje verjetno
pomikala vse više in zaloge vode v obliki snega, ki se pozno spomladi
in poleti tali in napaja reke, b~ulo z;Uo najbrž postajale vse nxanjše,"
pravi Cegnarjeva. Potem so tu še puplave; intenzivrre padavine ob močnih
nalivih hitro odtečejo, če so preobilne, povzročijo poplave, ki lahko
posredno peav tako onesrmžijo pitno vodo. W di pri nas so pogoste, zlasti
spomladi irr jeseni. Že za 20 odstotkov več paclavin naj bi povzročilo
povečanje velikih pretokov v alpskem in predalpskern svetu za 30 odstotkov,
kar bi nevarnost poplav še pove čalo. ~e pa bi rast temperatur spremljal
upad padavin, bi bile rečne struge v Pomurju, kjer je, kol že omenjeno,
najmanj padavin - suhe. "7ivljenje v vodah ni odvisno le od vode,
arnpak tudi od njene ternperature in onesnaženosti. Najbolj prizadeti
bodo tisti ekosislemi, ki so že zdaj na robu ogroženosti," meni Cegnarjeva.
V zadnjern času je povečana intenzivnost vrernenskih pojavov, zaradi česar
je njihova uničujoča moč še izrazitejša, pravi Malajc. "Sušarn in
poplavam se pridružujeta še dve nezanemarljivi ujmi, ki poIcog narave
ogrožata Ijudi in imetje: gozrlni požari in številna plazenja zernljišč."
Ranljivi in bolni človek
Opažena škoda, ki jo povzročijo ekstremni vremenski dogodki, zadnja leta
narašča. Moderna tehnologija nam sicer daje veliko možnusti za kljubovanje
naravi in podrej.rnju, ot> ekstremnih vrernenskih dogodkih pa se vedno
znova pokaže, cla smo vse bolj ranljivi. Možno je, da nam bo prihodnost
prinesla več ekskremnih vremensl,ll~ ~I~~_~~~Il,~w. hi In~<I~> ~~~_n~~žali
zdravje in življenja ter povzročali veliko gospodarsko škodo. Nekatere
bolezni, katerih prenašalci so odvisni od klimatskih razmer, se bodo nepredvidljivo
širile.
Poglejrno na primer sončne žarke. Vsako leto sproti kričimo, da je čezmerno
sončenje škodljivo, da je treba zavarovati glavo s klobukom, kožo pa z
daljšimi rokavi in kremami, ki ščitijo pred žarki UVA in UVB. Posledica
nižje koncentracije ozona v stratost'eri (z ozonom najbogatejša plasl
ozračja na višini od 14 do 45 km) so rnočnejši UVB-žarki pri tleh. Ozonska
plasl nad ekvatorjem je že od nekdaj najtanjša, zato je to območje najslabše
zavarovano pred UVB-sevanjem, pojasnjuje Cegnarjeva. Ljudje, živali in
rastline so zato lam razvili najboljšo obrambo pred žarki, na primer temno
polt. Velike težave s tanjšanjem ozonske plasti imajo Avstralci, ne toliko
aborigini kot sveUopolti priseljenci, saj so dovzetnejši za UV-sončno
sevanje, ki je zaradi ozonske luknje prav nad Avstralijo opazno povečano.
"Ozonska luknja je najizrazitejša na južni polobli, nad Antarktiko,
kjer ob koncu zirne in na začetku pomladi ozon na višini od 14 do 21 km
skoraj povsem izgine. 'Ilxdi nad severno poloblo se ob koncu zime ozonska
plast v zmernih širinah in više proti severu stanjša, vendar manj kot
nad južnim polom. Na območju okoli ekvatorja je upadanje koncentracije
ozona zelo majlrno ali ga sploh ni," pravi Cegnarjeva. Clavni krivci
za razpad ozona so klorove in bromove spojine; ko razpadejo, lahko en
sam atom klora v polarnem vrtincu uniči več lisoč molekul ozona.
Preveč UV-sevanja slabi imunski sistem, škuduje očern in koži (pospeši
staranje, povzroča opekline, kožnega raka, ki je večinoma benigna tvorba,
vendar tudi maligni melanom). V zmernih količinah irna ultravijolično
sevanje tudi koristne učinke, saj ugodno deluje na psihično počutje, sodeluje
v procesu nastajanja vitamina U, uporabljajo ga ludi v helioterapiji.
Višje ternperalure ozračja bodo verjetno prizadele nekatere ekosisterne
(premik vc:getacijskih pasov proli severu in v večje nadmorske višine,
lja se selijo tudi zimska lelovišča), krčijo se ledeniki v Alpah, zaradi
segrevanja vode in taljenja vf:čnega snega in ledu se dviga nwrska gladina-ogrožena
so zlasli določena področja, saj se nekatera zemeljska območja počasi
pogrezajo (Skandinavija se zelo počasi dviga, .Iadran in Padska nižina
se pogrezata, zato so ta obrnočja še bolj ogrožena kot sicer), daljši,
pogostejši in izrazitejši so vročinski valovi, pravi Cegnarjeva.
Z globalnim dviganjem temperatur zraka je povezano tudi zdravstveno prilagajanje.
Čeprav se je človek sposoben prilagoditi različnim klimatskirn razmeram
(to seveda poznate: ko pridete iz, recimo, razbeljene I.jubljane v bolj
svež gorat predel ali iz zirnske Slovenije v sončno Avstralijo), se še
ne ve, kako bomo sprejeli vse izrazitejše vročinske valove (kapi, srčna
in dihalna oholenja, spremembe irnunskega sistema), kako borno zajezili
nekalere bolezni, ki se širijo prek prenašalcev, odvisnih od klirnatskih
razrner (rnalarija, pri nas l~lopi, ki prenašajo boreliozo, klopni meningitis).
Seveda ni vse odvisno le od podnebja, saj se bolezen ne razširi nujno
na vsa območja, kamor bi se lahko. Izjemno pomernbne so tudi socialnoekonomske
in populacijske razmere. Na zdravstveno stanje bodo vplivale tudi posledice
klimatskih sprememb na proizvodnjo hrane in razpoložljivost pitne vode,
zdravje in življenje pa lahko ogrožajo tudi pogostejša neurja, poplave
in rušilni vetrovi.
Narava se pač brani pred vtikanjem človeka, prvi resni učinki in posledice
podnebnih sprememb se bodo kmalu pokazali! Naravnih nesreč pač ne moremo
preprečiti, se pa lahko nanje vsaj pripravimo.
Ona ; Urša Splichal ; 18.9.2001
|
