Od lanskega septembra so ZDA močno razširile navzočnost svoje vojske v Aziji

Terorizem je stopil v izolacionizem

Postavljanje vojaških oporišč na območjih, kjer jih v dosedanji zgodovini ZDA nikoli niso imele

Za ameriškega predsednika Georgea W. Busha so trdili, da je velik izolacionist, da bo ameriško vojsko poklical nazaj domov in mednarodne procese prepustil njihovi usodi brez ameriškega vpletanja. Toda tisto, kar se je zgodilo v polletnem času po terorističnih napadih 11. septembra na New York in Washington, je takšne ocene povsem zanikalo. V teh šestih mesecih se je ameriška vojska prav neverjetno razlezla po svetu, predvsem po Aziji. Američani so začeli širiti omrežje izpostavljenih vojaških postojank tam, kjer jih do zdaj nikoli niso imeli, na širokem območju od Bližnjega vzhoda vzdolž vse Azije do Daljnega vzhoda. Ameriški vojaki so v državah, kjer nikoli niso bili, ameriška diplomacija pa si prizadeva dobiti dovoljenje za postavljanje novih postojank.

Tudi tam, kjer si jih še do pred kratkim niti zamisliti ne bi mogli. Tako postavljajo Američani zdaj svojo vojaško postojanko v strateško izredno pomembnem Jemnu, ki je bil eno od gnezd islamskega mednarodnega terorizma in v katerem so teroristi pred dvema letoma močno poškodovali ameriški rušilec cole. Še do pred kratkim je bil jemenski predsednik med najglasnejšimi nasprotniki ameriške navzočnosti v arabskem svetu, zdaj je najbolj navdušen za sodelovanje z Američani, ki imajo v njegovi državi že najmanj 100 vojakov. Jemen utegne postati tudi izhodišče za ameriško pomorsko nadzorovanje Rdečega morja. Stalno ameriško oporišče v Jemnu bo močno vplivalo na strateške razmere na Arabskem polotoku, omogočilo bo boljši nadzor plovnih poti, vplivalo pa bo tudi na razmere na afriškem rogu. Tudi tam, na drugi obali Rdečega morja, se krepi ameriška vojaška navzočnost. Američani so menda že poslali svoje izvidnike v Somalijo in južni Sudan.

Nova in nova oporišča
Pred kratkim se je zvedelo, da bodo ameriški vojaki prišli tudi v kavkaško Gruzijo. Kakšnih 200 naj bi jih pomagalo uriti gruzinsko vojsko za boj proti skrivališčem čečenskih upornikov na svojem območju. Ameriška postojanka v Gruziji bo širšega pomena, saj bo Američanom omogočila-dostop do Kavkaza, kjer jih nikoli ni bilo.
Američanov tudi nikoli ni bilo v srednji Aziji, zdaj pa imajo tam že dve izredno pomembni postojanki. Nekaj tisoč ameriških vojakov je že nekaj mesecev v Uzbekistanu, podobno je tudi v sosednjem Tadžikistanu. Pripravljajo se še na ustanovitev postojanke v Manasu v Tirgiziji, kamor naj bi poslali 3000 svojih vojakov. Uradno sicer obljubljajo, da se bodo iz vseh treh oporišč umaknili po končani afganistanski operaciji, toda londonski dnevnik Guardian je zapisal, da vodilni možje iz ameriškega obrambriega ministrstva novinarjem zasebno zatrjujejo, da se to ne bo zgodilo, saj naj bi bila vsa tri oporišča strateško zanje izredno pomembna, ker omogočajo razporeditev ameriške vojske tudi na območjih, ki so posebno zanimiva za Rusijo in Kitajsko.
Vse več Američanov je tudi v Pakistanu, nekaj njihovih enot je že zelo blizu pakistanske meje z Iranom. Afganistana skorajda ni treba več omenjati. Američani so okrepili svojo navzočnost tudi na Diegu Garcii v Indijskem oceanu, okrepitve so poslali v Kuvajt, deloma zaradi možne prihodnje akcije proti Iraku, deloma zaradi morebitnega zmanjšanja navzočnosti v politično zelo nestabilni Savdski Arabiji. Zaradi iraške napetosti so okrepili svoje enote v vzhodni Turčiji. Še zahodneje imajo dve pomembni postojanki na Kosovu ter v bosansko hercegovski Tuzli, posebne ameriške enote pa sodelujejo s podobnimi enotami na Hrvaškem.
Američani bi radi okrepili svojo moč tudi na vzhodni strani Azije. Zato so na Filipine že poslali 660 vojaških inštruktorjev, zanimiva pa je tudi njihova diplomatska ponudba Vietnamu. Zaprosili so ga namreč za dovoljenje za uporabo pomorskega oporišča Kam Ranh Baj, ki so ga sami postavili med vietnamsko vojno, pozneje pa so ga uporabljali Rusi. Vietnamci so vsaj za zdaj njihovo prošnjo zavrnili.

Od Balkana do Japonske
Američani pa imajo nekaj pomembnih oporišč tudi na Daljnem vzhodu, če omenimo le tiste na Okinavi, Guamu in v Jokohami. V oporiščih od Turčije do Filipinov je več kot 50.000 ameriških vojakov, prišteti pa jim je treba še nekaj tisoč zavezniških mož. Če pa se bodo Američani odločili za vojaško ukrepanje proti Iraku, boda morali v Azijo poslati še veliko več svojih vojakov. Pridružili se jim bodo tudi zavezniški. Med drugim naj bi Američani Otočane že zaprosili za 25.000 mož.
Po mnenju nekaterih vojaških analitikov naj bi bile ameriške vojaške postojanke v akciji predvsem izhodišče za morebitne nujne operacije tam, kjer se bo ameriški vladi zdelo potrebno udariti v naslednji fazi protiteroristične vojne. Vsa oporišča so tudi močno spremenija strateške razmere v Aziji, okrepila so ameriško moč, kar vznemirja Ruse in Kitajce, zato so Američane že zaprosili za nekatera dodatna pojasnila.

MAROJE MIHOVILOVIČ ; dnevnik ; 13.3.2002