|
Zdravilno umirjanje možganskega
valovanja
Vsak od nas ve, da so lahko strah in dolgotrajne skrbi resen povod za
izčrpanost in bolezen. Oglejmo si najprej, zakaj je trajen stres tako
škodljiv za delovanje imunskega sistema.
STRES IN IMUNSKI SISTEM
Za vse, kar počnemo, potrebujemo energijo. Z zalogami življenjske
energije pa je nekako tako kakor s sredstvi državne blagajne: prosilcev
je vedno več kot virov, ki so na voljo. Organizem mora zato omejevati
porabo svoje energije in jo usmerjati tja, kjer je najpotrebnejša: če
jo uporablja za premagovanje zunanjih nevarnosti, jo zmanjka za boj proti
notranjim sovražnikom (patogenim mikroorganizmom, rakastim celicam ...),
s katerimi se spopada imunski sistem (in narobe).
Za tako uravnavanje veliko poskrbijo T celice pomagalke, ki imajo osrednjo
vlogo pri delovanju imunskega sistema, saj ga aktivirajo in usmerjajo.
Če se mora posameznik spoprijeti z zunanjimi ovirami in nevarnostmi, začnejo
žleze z notranjim izločanjem sproščati v obtočila stresne hormone (npr.
adrenalin, kortizol ...). T celice pomagalke imajo zanje receptorje (npr.
za kortizol) in pri večji količini stresnih hormonov v telesu zmanjšajo
delovanje imunskega sistema. Energija se tedaj preusmeri v mišice, saj
je bil v človekovem razvoju stres tesno povezan s telesno dejavnostjo:
z begom, obrambo, napadom.
T celice pomagalke pa imajo tudi receptorje za "antistresne"
hormone. Med njimi ima še posebno vlogo melatonin. Ko v okolju ni več
nevarnosti in organizem lahko (navzven) počiva, se v njem poveča količina
antistresnih hormonov. Če je melatonina več, se "vklopi" delovanje
imunskega sistema. Organizem se tako lahko začne bolj ukvarjati z zdravljenjem
prehlada, raka ali drugih bolezni, skratka z nalogami, ki so bile ob zunanji
nevarnosti za preživetje manj ogrožajoee od zunanjega sovražnika. Kot
smo že pisali, se to dogaja predvsem tedaj, ko človek trdno spi, za to
pa prav tako potrebujemo dovolj melatonina (Aura, št. 112).
Ce hočemo torej ozdraveti, si moramo privoščiti dovolj počitka in sproščenosti,
skratka, v organizmu moramo imeti dovolj melatonina in drugih antistresnih
hormonov. V prejšnjem se stavku smo opisali nekaj zunanjih dejavnikov,
ki vplivajo na nastajanje melatonina. Problema pa se lahko lotimo tudi
z neposrednim umirj anj em možganskega valovanja, saj se v organizmu tudi
tako poveča količina zdravilnega melatonina. Kot smo že zapisali, so raziskave
pokazale, da imajo tisti, ki redno meditirajo, bistveno več melatonina
v krvi kot tisti, ki tega ne počno (A. O. Massion, J. Teas, J. Kabat-Zinn).
Katero možgansko valovanje je torej "zdravilno"?
VRSTE MOŽGANSKEGA VALOVANJA
Dejavnost možganov lahko spremljamo z merjenjem njegovega elektromagnetnega
valovanja z EEG-jem (elektroencefalografom). Cim intenzivnejša je možganska
dejavnost, čim bolj smo psihofizično napeti, tem večja je frekvenca elektromagnetnega
nihanja in krajši so valovi. Cim trdnejši je počitek, tem počasnejše je
valovanje (valovi so dalj ši in v časovni enoti jih je manj).
Strokovnjaki ločijo štiri, nekateri pa pet stanj zavesti, ki se kažejo
v različnih tipih možganskega valovanja:
- Visokofrekvečni valovi beta (16 hercov in več)
Značilni so za stanje "superbudnosti": stres, strah, anksioznost,
zelo povečana pozornost. Mišice in telo so zelo «napeti".
- Nizkofrekvenčni valovi beta (13 -15 hercov)
Zanje je značilna povečana pozornost, "budnost", mišice in
telo so "napeti".
- Valovi alfa (8 -12 hercov) Pri valovih alfa dosežemo stanje lahke
sproščenosti. Nismo prestrašeni ali ogroženi. Do okolja smo miroljubni,
prijazni("pozitivno mišljenje"). Dobro se učimo.
- Valovi theta (4-7 hercov)
Za valove theta je značilna globoka sproščenost. Praviloma se pojavi
s plitkim spanjem ali celo v polsnu. Možgani še zmeraj sprejemajo signale
iz okolja in si jih celo bolje zapomnijo. Stanje lahko dosežemo tudi
z meditacijo ali z osredotočanjem pozornosti (izklopimo "vse",
ali "vse drugo"). Dejavnost imunskega sistema se poveča.
- Valovi delta (1-3 hercov) Trdno spimo. Počitek je popoln. Signalov
iz okolja skoraj da ne zaznavamo. Imunski sistem je najdejavnejši, zdravljenje
pa najintenzivnejše.
PRESEŽEK VALOVANJA BETA - SPLOŠEN PROBLEM SODOBNSTI
Problem sodobnega človeka je stresno življenje, s tem pa presežek
valovanja beta (stres!) in pomanjkanje valovanja, značilnega za počitek
(theta, delta). Bolj ali manj neprenehoma živimo v stresnih razmerah,
bodisi v zaprtem prostoru (pomanjkanje sonca in negativnih ionov v zraku),
hrupu, ob gledanju televizije ali v odtujenih medčloveških odnosih. Od
malega smo navajeni na nenaravno okolje in delujemo na "visokih obratih"
(valovi beta), zato je za nas tako stanje že nekaj navadnega.
Najočitnejši kazalnik presežka valovanja beta je pomanjkanje trdnega sna,
to z leti doživlja večina ljudi. Mnogi se svojega slabega spanja niti
ne zavedajo, saj spijo precej. Toda prav podremavanje čez dan ali daljše
spanje ob koncu tedna sta očitni znamenji kronično slabega počitka. Najpogostejše
žrtve nespečnosti so ostareli in zelo bolni, zato si prav ti (pa tudi
zelo stresno živeči ljudje) lahko obetajo največ koristi od umirjanja
možganskega delovanja.
KLINIČNI IZlDl UMIRJANJA MOŽGANSKEGA DELOVANJA
V zadnjih desetletjih je bilo opravljenih več kliničnih raziskav o vplivu
umirj anj a mo žganskega valovanja na človeški organizem. Večinoma so
za sproščanje uporabljali posebne naprave, podobne uspehe pa dosežemo
tudi s tradicionalnimi tehnikami. Oglejmo si nekaj izsledkov.
V osemdesetih letih so v Springfieldu, v ZDA, sistematično preverjali
vpliv umirjanja možganskega valovanja bolnikov s kroničnimi bolečinami
in stresnimi znamenji. V raziskavah je bilo zajetih več kot 5000 bolnikov.
Izsledki so bili spodbudni. Pri enem od teh poskusov so po 30-minutnem
umirjanju valovanja na 10 hercov (valovi alfa) od 88 do 92 bolnikov (96%)
bolečine popustile, doživeli so relaksacijo (uporabljene so bile naprave
za svetlobno in zvočno vplivanje na možgansko valovanje). Pri preskusu
s frekvenco 5 hercov (valovi theta) je doživelo olajšanje od 50 do 100%
bolnikov. Krvne preiskave so pokazale, da se je med poskusom povečala
količina beta endorfinov v krvi za 10-50% (N. Shealy, R. Cox) ali povprečno
za 25% (R. D. Cady, N. Shealy). Endorfini sodijo med naša notranja mamila
(nedogeni opiati), ki jih ustvarja telo za blažitev bolečin, vplivajo
na razpoloženje, a ne povzročajo odvisnosti. Zaradi tega naj bi bilo umirjanje
možganskega valovanja uporabno pri zdravljenju depresivnih stanj in seveda
pri blažitvi bolečin. Ze pred tem so raziskave pokazale, da taki postopki
umirjajo živčne ali anksiozne bolnike (F. Budzynski, 1980). Raziskovalci
iz Springfielda so tudi ugotovili, da umirjanje možganskega valovanja
poveča količino serotonina v krvi za 21%. Iz serotonina pa telo (predvsem
ponoči) ustvari melatonin - hormon, ki ima osrednjo vlogo pri spodbujanju
spanja, delovanja imunskega sistema in razstrupljanju organizma (najučinkovitejši
naravni antioksidant). Dr. W. Harris, direktor fundacije Penwel (ZDA),
je leta 1990 navedel izsledke študije, ki potrjujejo tezo, da umirjanje
možganskega valovanja s svetlobno-zvočno stimulacijo izboljša spanje,
spodbuja delovanje imunskega sistema in pospešuje razstrupljanje - vsaj
kar zadeva razstrupljanje jeter. Izsledki so se nanašali na bolnike, obolele
za aidsom, boleznijo, ki je povezana prav z oslabelostjo imunskega sistema.
Več raziskav je pred tem dokazalo, da so svetlobne ali zvočne naprave
za vplivanje na možgansko valovanje učinkovite pri izboljšanju spanja
(npr. R. E. Townsed, 1973; B. Ferraci).
Z umirjanjem možganskega valovanja pa si, sodeč po kliničnih raziskavah,
lahko obetamo izboljšanje tudi pri drugih boleznih, na primer pri kroničnih
glavobolih in migrenah (D. J. Anderson; G. D. Solomon), psihosomatsko
povzročenih kožnih boleznih, pri zdravljenju alkoholizma in drugih odvisnosti,
pri luskavici in drugih kožnih boleznih (O. Carreau), uporabni pa so tudi
v kirurgiji za lajšanje pooperativnih težav in za pripravo bolnika na
operacijo. (R. Cosgrove; R. Lesser idr.)
KAJ STORITI
NAJPREJ SE SPROSTIMO IN RAZSTRUPLJAJMO
Če se vozimo s hitrostjo sto ali več kilometrov na uro, je nenadno zaviranje
lahko zelo nevarno. Ko smo zelo vznemirjeni, "naviti" in možganski
valovi nihajo kar s 30 ali celo 40 herci, je podobno, kot če bi se vozili
z največjo hitrostjo. Res obstajajo načini za hitro umirjanje. Z alkoholom,
mamili, pa tudi s praznjenjem hladilnika, ko smo živčni, se sicer pomirimo,
a to je hitro "zaviranje pri polni hitrosti". Alkohol na primer
umiri možgansko valovanje na 8-12 hercov (valovi alfa); z njim si lahko
celo pomagamo do spanj a. A kam vodij o, alkohol, mamila, prenajedanje,
vemo.
Boljše je, da se umirimo postopno. Po stresnih situacijah je najbolje
spodbuditi telo h gibanju, saj sami velikokrat občutimo, da kar "nimamo
obstanka". Med stresom se telesna energija usmerja v mišice, ki postanejo
napete, koža~a se ohlaja (mrzle roke ...). Ce se gibljemo, sprostimo nakopičeno
energijo, krvni in limfni obtok se pospešita in med stresom nakopičeni
toksini se laže izločajo. Ura intenzivne hoje praviloma zadošča za sprostitev,
rahel sproščen tek pa zaleže že prej.
Pri dolgotrajnem stresu potrebujemo več dni, preden se sprostimo. Zato
priporočajo vsaj tritedenski letni dopust: v prvem tednu se komaj sprostimo,
v drugem odpočijemo, v tretjem pa rekreiramo.
K postopnemu umirjanju sodi tudi razstrupljanje. Včasih nas stres tako
zdela, da zmoremo le še čemeti. Tudi to pomaga. Vdihavanje svežega zraka
(negativni ioni), pitje vode, izpostavljanje blagi sončni svetlobi (pospeši
razstrupljanje od 10do 1000-krat), bivanje v prijetnem naravnem okolju
... vse to pripomore, da se strupi izločajo, visokofrekvenčni možganski
valovi beta pa spustijo vsaj na prag umirjenosti, na nizko valovanje beta
(13-15 hercov). Skrbi s tem morda še ne odložimo, smo pa pripravljeni
za intenzivnejše umirjanje.
KAKO PREPROSTO PRIKLIČEMO VALOVE ALFA IN THETA
Že v davnini so ljudje poznali učinkovite metode mentalnega sproščanja,
bodisi preproste molitve, meditiranje, kontemplacijo ali druge načine.
Sodobni čas je pridal nove prijeme (npr. avtogeni trening). Za novinca
na tenr področju, ki pride v hudo življenjsko stisko (velik psihični stres,
neozdravljiva bolezen ...) in se želi čim prej umiriti, pa so mnogokrat
premalo uporabne, saj praviloma zahtevajo dolgotrajneše privajanje in
precej samodiscipline. Tako se zgodi, da nevešči posameznik ne zmore nadzirati
misli prav takrat, ko bi to najbolj potreboval. Za začetek je zato morda
bolje poseči po preprostih, a učinkovitih tehnikah, med katerimi bomo
opisali tele:
a) smeh - tehnika " plus 380",
b)polaganje dlani na oči (palming),
c) mižanje na poševnem ležišču,
č)možganske naprave ("brain machines").
a) Smeh - tehnika "+380"
Otroci se zasmejijo kakih 400 krat na dan, odrasli pa povprečno le 20-krat.
Tudi v tem tiči del vzrokov naših bolezni. Ko se smejemo, četudi brez
kakršnega koli vzroka, se v telesu poveča nastajanje antistresnih hormonov,
ki nevtralizirajo stresne hormone (P in G. C. Flanagan). Tako je nasmeh
dobesedno vreden zdravja, saj z zmanjšanjem stresnih hormonov omogoči
aktiviranje imunskega sistema. Zato ne čakajmo na smešen ali vesel dogodek,
da se nasmejemo ali vsaj nasmehnemo. Tistim, ki jih srečamo, naš nasmeh
nikakor ne bo škodil, nam pa bo utrdil zdravje. Ko smo na samem - v avtu,
v kopalnici, na samotni poti, pa se kar hihitajmo; kadar imamo skrbi,
takrat še najbolj. Za mladostno počutje in razpoloženje nam manjka kar
380 nasmehov na dan. Morda nam ne bo uspelo doseči vseh manjkajočih, a
vse, kar je več od navadnih 20 nasmehov na dan, ki jih zmoremo odrasli,
je dobro. Zdravilna vedrina, na katero se z njimi navajamo, pa nam počasi
lahko zleze pod kožo.
Dobro je vedeti, da so hormoni dokaj obstojne molekule, saj je praviloma
potrebnih več ur ali celo več dni, da se razkrojijo (B. Alberts idr.).
Zato se lahko smejemo tudi " na zalogo ", saj traja učinek smejanja
več ur ali celo dni. Zelo koristno je torej, če se navadimo smejati na
poti v službo ali iz nje, ali če redno vadimo smeh z gledanjem komičnih
videofilmov ...
Pred leti je v televizijski oddaji voditelj tečajev zdravljenja s smehom
povedal svojo izkušnjo. Imel je neozdravljivega raka. Ni obupal, temveč
si je sposodil vse mogoče komične filme, ki so jih imeli na voljo v izposojevalnici,
in se predal smehu. Oz
dravel je, znova pridobljenega humorja in smeha pa ni opustil. Ko je prišel
na enega od rednih kontrolnih pregledov v bolnišnico, ga je sestra poprosila,
naj odda vodo za analizo, on pa je kozarec napolnil z jabolčnim sokom.
Ko ga je izročil sestri, se je ta začudila, da je vsebina tako temna.
"Dajte, naj pogledam," je prosil in vzel kozarec. "Pa res;
prav moten je!" se je začudil in na dušek izpraznil kozarec. "Kaj
ste storili!?" je vzkliknila sestra. "Dal sem ga še enkrat filtrirat,"
je pojasnil in se nasmejal.
b)Polaganje dlani na oči ("palming")
Globoko sproščenost, značilno za valovanje theta, težko dosežemo, če ne
zapremo oči in ne omejimo tudi drugih zunanjih dražlj aj ev. Dr. B ates
j e že v začetku 20. stoletja razvil zelo preprost način, s katerim si
učinkovito spočijemo oči (tehniko je vpeljal prav za zboljšanje vida)
in umirimo delovanje možganov. V sedečem položaju se sklonimo naprej,
komolce opremo na kolena ali mizo, dlani položimo na oči: levo dlan na
levo oko, desno na desno, prsti ene roke pokrivajo na čelu prste druge
roke. Oči so zaprte in nanje z dlanema ne pritiskamo, pač pa naj bosta
dlani malo izbočeni. Če moremo, ne razmišljajmo 0 težavah, temveč poskušajmo
"videti" črno barvo in pustimo duhu, da tava. Tako vztrajamo
od 10 do 20 minut. Vredno je poskusiti, saj je sprostitev res učinkovita.
Lahko jo izvajamo povsod, kjer si je mogoče omisliti minute samote. Ce
to storimo dva- do trikrat na dan, se nam lahko izboljša celo vid.
c) Mižanje na poševni deski
Počitek je najpopolnejši v ležečem položaju v mirnem in temnem prostoru.
Po navedbah dr. Patricka Flanagana pa se še prej sprostimo, če ležimo
na poševnem ležišču z glavo navzdol. Najboljše izide so izmerili pri nagibu
11 stopinj. Tega dosežemo na primer tako, da 190 centimetrov dolgo ležišče
dvignemo na enem koncu za 37 centimetrov. Preskusi so pokazali, da v takem
položaju večina ljudi doseže nizke valove alfa (okrog 8 hercov) že v 30
sekundah.
Sami smo preskusili tako obliko sproščanja s pomočjo doma narejene, na
eni strani privzdig njene masažne deske. Res smo se zelo hitro sprostili.
Položaj pa je pripomogel k ohranjanju stanja polbudnosti, značilnega za
meditaticijo, saj z glavo navzdol težko povsem zaspiš. Po 20 do 30 minutah
ležanja je sprostitev zelo dobra, organizem pa kar sam pokliče, ko mu
je tega dovolj. Nerodna stran te metode je le deska, ki jo je treba nameščati
in spravljati ...
č) Možganske naprave
Na Zahodu so že več let v prodaji naprave za uravnavanje možganskega valovanja.
Priznati moram, da nas je sprva misel na vplivanje na možgane z neko napravo
kar zmrazila. Po tem ko smo se seznanili z izsledki kliničnih raziskav,
pri katerih zdravniki niso odkrili negativnih posledic njihove (pravilne)
uporabe in ko smo tudi sami preskusili njihov učinek, so naši zadržki
bistveno manj ši.
Večinoma so to naprave, ki vplivajo na možgane s pomočjo zvočnih ali/in
slušnih dražljajev.
Pri tem izrabljajo preprosto zakonitost: če poslušamo z enim ušesom zvok
denimo 400 hercov, z drugim pa zvok 406 hercov, se možgani ne bodo naravnali
na nobeno od obeh frekvenc, pa tudi ne na njuno povprečje, pač pa bo obveljala
razlika poslušanih frekvenc. V našem primeru bi se torej v možganih zbudilo
valovanje 6 hercov (valovi theta), ki prinašajo globoko sproščenost. Podobno
velja za svetlobna signala, ki ju zaznavata posamezni očesi.
Tako lahko dosežemo že v 10 ali 15 minutah tako stanje zavesti, kakršno
zmorejo v tako kratkem času doseči le izurjeni meditativci po več letih
redne vadbe. Skratka, gre za preprosto in učinkovito umirjanje možganskega
valovanja, za katero ne potrebujemo drugega kot kasetnik z ustrezno kaseto,
slušalke in udobno ležišče. Kot smo že navedli, klinične raziskave kažejo,
da je mogoče doseči opustitev bolečin, glavobolov, migren in drugih tegob
že po 15 minutah. Posamezen postopek pa lahko traj a do 45 minut. Za različne
namene je treba izbrati različne frekvence in različno trajanje postopka.
Tako kot pri meditaciji in drugih tradicionalnih tehnikah sproščanja so
tudi pri takem načinu sproščanja možganov dosežki trajnejši: blagodejne
posledice (izmerjene tudi z meritvami mišičnega tonusa in drugimi objektivnimi
kazalniki) so pri mnogih bolnikih trajale več dni.
Kljub relativni varnosti teh oblik vplivanja na možgane pa je smotrno
posvetovati se z lečečim zdravnikom, še posebno, če ima posameznik težave
s percepcijo ali če ga mučijo depresivnost, maničnost, shizofrenija ali
druge psihične motnje ali bolezni (J. Brad Hicks).
MOŽGANSKO VALOVANJE IN STARANJ E
V otroštvu je možgansko valovanje večidel sproščeno, saj prevladujejo
počasni valovi theta (G. W Brockopp). Čim starejši postajamo, tem manj
je otroške sproščenosti in prešernosti, tem bolj prevladujejd valovi beta.
Umirjanje možganskega valovanja v bistvu pomeni, da vračamo možganom nekaj
njihove mladostnosti, saj lahko zavre deka
denco možganov, ki nastaja s starostjo (R. Cosgrove). Zato je redno urjenje
možganskega umirjanja še posebno pomembno za starejše.
Morda zdravstveni učinki pri starej ših sprva ne bodo prav vidni. Z leti
in boleznimi se namreč češarika, proizvajalka melatonina, kalcificira.
Zato klj ub umirjanju možganskega valovanja ne bo zmogla bistveno povečati
nastaj anj a tako zelo potrebnega melatonina. Če organizmu dodamo melatonin
- umetni ali s hrano (zeleni sokovi, banane, paradižnik ... - o tem smo
pisali v AURI, št. 113), lahko dosežemo močnejše in trajnejše učinke kot
samo z umirjanjem možganskega valovanj a.
UČENJE IN SAMOSPOZNAVANJE Z MOŽGANSKIMI NAPRAVAMI
Umirjanje možganskega valovanj a pa lahko izrabimo tudi za učinkovitejše
učenje. V polsnu (valovi theta) se v naših možganih najbolj porajajo nove,
ustvarjalne zamisli; takrat smo tudi najbolj dovzetni za zunanje vplive
(sugestije), najbolj učljivi. Preskus na 20 študentih, ki so se učili
tuji jezik, je pokazal, da so se s pomočjo učenja v umirjenem stanju možganskega
valovanj a naučili jezik (1.800 besed) v tretjini navadno potrebnega časa
(E. Philipos, J. McCaugh). Če si v meditativnem polsnu sugeriramo gesla,
nam gredo bolj v zavest in podzavest. Tudi zato je umirjanje rnožganskega
valovanja koristno za odvajanje od odvisnosti, za spodbujanje življenjskega
optimizma, za navaj anje na bolj ši življenjski slog.
Ker je možgansko valovanje theta značilno predvsem za otroštvo, ni čudno,
če se pri teh frekvencah odraslim pogosto pojavljajo spomini iz zgodnjih
let. To nam lahko koristi za sarnospoznavanje, pa tudi psihoterapevtom
pri introspekciji bolnikove preteklosti.
KAKO SI PRISKRBIMO TAKE NAPRAVE?
Obstajajo računalniški programi (npr."Cool Edit"), z uporabo
katerih lahko sami oblikujemo zvočne posnetke za umirjanje možganskega
valovanja. Tako
oblikovane zvočne posnetke smo presneli na kasete in jih poslušali na
kasetofonu.
Po internetu pa lahko naročite naprave, ki vsebujejo kombinacijo svetlobnega
in zvočnega vplivanja in so cenovno kar dostopne (od okoli 130 ameriških
dolarjev). Kot vedno pri takih nakupih je dobro, da se odločimo za naprave
uveljavljenih izdelovalcev. Zaupati je dobro, previdnost pa ni odveč,
saj gre za vplivanje na zavest in podzavest, ki se lahko tudi zlorabi
(skrita subliminalna sporočila).
Po internetu jih lahko poiščemo pod naslednjimi gesli: brain machines,
brainwawes, theta waves ...
KDAJ JE ČAS ZA MOŽGANSKO UMIRJANJE?
Zjutraj nas sonce kliče na plan k dejavnosti, pa tudi sredi popoldneva
je čas za dejavnost. Če nismo že povsem izgubili občutka za naravnost,
se nas bo sredi dneva lotila utrujenost. Prisluhnimo ji. Zaprimo oči.
Utrujeni ne sezimo po hrani. Molitev pred obedom ni bila zapovedana kar
tako. Zelo nam ustreza počitek oči (palming) ali ležeča sprostitev z zaprtimi
očmi (v popolni tišini ali s pomirjevalnimi avdioposnetki) prav pred kosilom.
Zvečer, po končanih delovnih obveznostih, je priprava na spanec s takimi
tehnikami (tako kot molitev pred spanjem) tudi zelo učinkovita. Pri večji
izčrpanosti ali zdravstvenih težavah pa koristi tudi v vmesnem času. Vendar
ne kaže pretiravati. V literaturi sta dve uri na dan navadno zgornja meja
skupnega časa, namenjenega tem postopkom.
Razumljivo je, da si v sodobnem hitečem svetu mnogi ljudje želijo umiritve
in da jo tudi resnično zelo potrebujejo. Ni čudno, če dr. T. C. Fry pravi,
da "čas, namenjen počitku, ni nikoli izgubljen". Ko smo zelo
izčrpani res potrebujemo počitek veliko bolj kot dejavnost. Takrat je
počitek pomemben za preživetj e.
Toda "živ otrok", "živ človek" je tisti, ki je dejaven.
Niti zdravja niti dostojanstvenega vsakdanjega kruha ne moremo doseči
zgolj s pasivnostjo in počitkom. Za polno življenje in trdno zdravje potrebujemo
dinamično ravnotežje med delovanjem, ki daje smisel, in počitkom.
|
