POKAŽITE BOGU, DA ZMORETE STORITI TO, KAR OD VAS ŽELI

Kraljestvo božjega miru

Kurešček je že nekaj časa romarska pot, ki omogoča nekaterim svojevrstna srečanja

Ko Slovenci praznujemo državni praznik Marijinega vnebovzetja, marsikdo od nas niti ne ve, kaj praznuje, zakaj praznujemo, kaj to pomeni. Verjetno tudi malokdo od nas ve, da stoji v našem slovenskem grbu simbol Svetega trojstva. Star slovenski pregovor pravi, da je Bog ta košček sveta, našo prelepo deželo, prihranil zase. Mogoče je del odgovora na zastavljena vprašanja, tudi za pojmovanje slovenstva, v sporočilu, ki sem ga prejel na Kureščku.
Kurešček pri Ljubljani,
dne 12. septembra, leta 2000 , Lojze Zorc

Sporočilo kraljice miru, matere Marije, slovenskemu narodu
Ogromno je teh zvezda na nebu, nekaj na zemlji. Le oko naše na zemlji vidi jih. Sporočam ti sedaj, kar objavil boš, ko pride čas. Kazen velika bode, za vse tiste, ki ne sprevide, da žive v zmoti časa tega. Kako ukrepal bode Bog, to ve On, samo on, naš Bog. Nič dobrega ne de, če se razjezi. Opozarja in opozarja, vendar zaman. Ljubezni pri ljudeh čutiti ni. Srd, sovraštvo in pohlep sta orožje vaše na svetu tem. Bog želi ljubezen, spravo, spravo naroda Slovenije. Ni zaman ohranil tega, kar vam narave mati daje. Zato, sin moj, sporočil boš veljakom zemlje te; Slovenije: Sprava v duši, srcu, to je pot Slovenie. Božji ste ljudje, če to želite ali ne. Naj bo Cerkev vzgled odpuščanja. Naj Papež vidi vas, ko že ve za vas, da ste izbrano judstvo. Pokažite Bogu, da zmorete storiti to, kar od vas želi, popeljati svet ta v kraljestvo božjega miru.

Rotim vas jaz, Marija mati; svečenica in svetnica na zemli tej. Tu gori vse drugače je, moj sin. Zapomni si, moj sin, ne odreši Bog, temveč vi, po dejanjih svojih: Bog želi tako, da bi ne bilo več vojn v njega imenu. Želi sreče in jubezni za vse ljudi sveta. Vendar samo Slovencem, Vam, je dano, da svetu temu, vsem ljudem sveta tega, dokažete, da imate moč Boga po voli od Njega. Naj ta zapis, sin moj, Resnici služi.

Velaki ti, ki brali bodo pismo to, po volji od Boga, naj se že vendar zavedo, da so oni bič, ki tepe, in ne ljudstvo. Na pragu stoletja novega v tisočletje pelete ta rod, rod Slovencev, hrabrih mož in žena po Bogu dane sreče. Naj se jim oko nazaj zazre do mere te, da videli bi in vedeli, da ste rod v jeziku vašem Ljubečega srca - Kristusa.

Prav delaš, sin moj, ne boj se, ker si borec velikega srca. Ko zapisuješ besedilo to, sporočilo to, se zavej, da si Slovenec, državljan Sveta, kot videl je Prešeren v pesnitvah svojih rod Slovencev Zapisal si že poprej dovolj, da možaki ti postave vaše lahko sprevidli bi, da gre zares.

Slovenca bit, to je čast, ki šla bode v zgodovino, kot Izraelca bit: Vendar. Slovenci, ne storite napak, kot storili so jih oni, Izraelci. Kaj ni večje slave občestva tega, če bojevnik pokaže mir po razumu svojem in ne sili? Le sila jih iztrebi, po misli svoji, ta moj rod Izraelov. Kraljev sinov veliko je, narod pa je eden. Ne da se žrtvovati rod celi kot sinov. Vzemite to svarilo resno. Ne hoteli oni vedeti so, kaj je Bog, kaj on želi, vaš Bog, tudi od vas, v času tem.

Cerkev vaša močna je. Vendar. Ne pogled nazaj, naprej jo poživi, sin moj. Veljaki ti; vsi ti na vrheh, naj se zavedo:
otrok božji, vsakdo izmed vas, v sebi Ljubezen nosi. Vsakdo. Od Boga je dana, samo njega. Kdo še ni Ljubezni čutil. Marsikdo moral jo zatreti, po stanu svojem. Ve se, kdo je to. In to ni prav To želja ni Boga.

Kako čutiti, kako govoriii o Ljubezni, ki ti je ob rojstvu dana in potem odvzeta, in to v Boga imenu? Mar to je prav? Ni. To sporoča mati vaša, Marija mati, po Kureščka nebes. Ljubezen, dana od Boga, nikoli nikoli naj ne bo odvzeta, ker je božji dar, sin moj. Povej veljakom Cerkve te, Slovenije. Povej Občestvu temu, kar sporočam jaz, Marija mati. Do ljubezni ima pravico vsakdo. Tudi Boga služabnik. V tem preizkušan bode rod Slovencev, celega sveta.

Povej ljudem, da vsi ste božji, od enega Boga, očeta stvarstva občestva tega. Povej, sporoči misel željo mojo to, ki sporočam jo od Boga. Vsakdo izmed vas srce nosi, ki vam življenje daje. Naj vsakdo se zave, da Kristus je trpel na križu, ko videl je sveta napak vse do dneva tega. Videl je v čas, ko na svetu ni Ljubezni. Njegovo je srce izkrvavelo v želji tej, da ljudje med seboj bi se ljubili. V tem času, poslednjem, ki ga videl je vnaprej, videl dar je božji temu svetu, rod Slovencev.

Zapomni si moj sin, so te besede svete. Naj jih razume. V teh besedah ni resnice, kot želeli bi jo oni. Čas ta, v času tem, potrebna je resnica. Enim povej, in drugim, vsi ste božji, prav vsi. Tisoč let in dva preteklo je, doba dolga. Prišel, prihaja čas, ko potrebno je, da se zaveste vsi. Ni zgodovine za nazaj, ki bi jo zapisal Bog. Pisal jo je človek. Zgodovina človeštva tega od časa tega pisana bode tako, kot Bog želi.

Drugi in prvi naj se zavedo, da bo šlo zares. Zavedo se verni po ''nevernih''. Zakaj tako? Potrebno je. Potrebno je vsa ta verovanja v čas ta prilagoditi. Ne obujati spominov, solza točiti. Pogled naprej naj bo uzrt, v življenje novo, novih kvalitet. Tako Bog želi.

V upanju in želji, zapisano tako, kot sprejel si, oddaj to pismo veljakom dežele te, Slovenije, Cerkvi pa sporoči misel mojo:
Žvrgolet se sliši v krošnjah dreves, ki so ostarela v korenini. Ni treba jih menjati. Same sprevide, da kljub starosti njih vejice ozelene, kjer sedle bodo ptice novega rodu. Ta rod, po Bogu zaznamovan, je združen v srcu. Želja Boga ni, da rod Slovencev ohromi, ko dano jim po Bogu, da njih vera prva oplemeni v Luči božji: Naj tega se zave: Po srcu Bogastva duše svoje v vsej tej Troedinosti postal bo rod Bogat, ker od tod vse izhaja. S koraki majhnimi je že začel na poti tej. Tu je moč, ki podira vse materialno, po Bogastvu tem.