|
Človek je pač bitje, ki ne more živeti ločeno od drugega sveta. Narejeni
smo tako, da moramo biti pozorni in navezani na soljudi.
Brez tega stradamo in zbolimo, kot če smo brez hrane. Občutek smisla dobimo
šele, ko smo čustveno povezani z drugimi Ijudmi, četudi prihajamo ob tem
z njimi v konflikte. Zagotovo ste že opazili, da se z Ijudmi bolje razumete
takrat, ko vas z njimi povezujejo Ijubezen, pa tudi žalost in trpljenje;
da napetosti v kolektivu popustijo, če imajo vsi člani isti cilj. Med
Ijudmi, ki znajo najti skupen cilj, skupnega boga, karkoli že ta pomeni,
je življenje lepše, manj konfliktno in zato, pravi prof. dr. Ihan, tudi
bolj zdravo.
Božje zapovedi so zapovedi našega telesa
Deset božjih zapovedi, to je zakonik, po katerem naj bi živelo in preživelo
Mojzesovo Ijudstvo. Ta zakonik je Ijudem še dolga tisočletja zagotavljal
osnovo za sožitje in solidarnost. Sodobna civilizacija pa ga je skušala
v iskanju hitrega napredka nadomestiti z novimi, še nepreverjenimi pravili
življenja, ki v marsičem nasprotujejo preskušenim, notranjim pravilom
našega telesa in zato škodijo zdravju.
Danes, ko le redki Ijudje še živijo v skladu s svojim okoljem in s samimi
seboj, je premišljanje prof. dr. Ihana o teh starodavnih zapovedih človeka
lahko nadvse koristno pa tudi zabavno. Če bi znal človek prisluhniti svojemu
telesu, pravi, in bi pravočasno opazil, da mu na primer primanjkuje energije
in elana, da ima prevelik ali premajhen tek, da hitro podleže okužbi z
mikrobi, slabo spi ali da ga boli želodec, bi kmalu ugotovil, da je njegovo
življenje popolno le navidez. Potem bi morda opazil, da že nekaj časa
zanemarja katero od osnovnih pravil življenja, da je zato izgubil notranji
mir in da se slabo razume z Ijudmi okrog sebe. Žal se Ijudje do takšnih
spoznanj le redko dokopljejo pravočasno. Običajno se tega, da je njihovo
življenje sestavljeno iz niza namišljenih podob, zavedo šele, ko se morajo
soočiti z diagnozo hude, najpogosteje kronične bolezni.
Sedem smrtnih grehov
Kdor torej krši osnovne zapovedi človekovega bivanja, ki so položene že
v njegove gene, si nakoplje - pa če je veren ali ne - vsaj enega od sedmih
smrtnih grehov. Vsak izmed njih pa krepko škodi njegovemu zdravju.
Menih Evgarius, ki je v 4. stoletju našega štetja prvi opisal smrtne grehe,
je uvrstil na prvo mesto napuh. Prof. dr. Ihan pa je presodil,
da sta temeljna jeza in lenoba in prej opozorita na mogoč izbruh
bolezni.
Jeza
Z jezo se človek odziva na prepovedi in omejevanje. Če nas usmeri na težavo
in pospeši njeno odpravljanje, je celo koristna. Najpogosteje pa je škodljiva,
saj jezen človek zoži vse svoje delovanje v zamero proti nekomu drugemu.
S tem postane nedojemljiv in slep za dogajanje okrog sebe pa tudi za svoje
notranje potrebe in njihovo zadovoljevanje.
Jeza nastaja zunaj zavesti. Njenih vzrokov človek največkrat sploh ne
pozna in stresa jezo na popolnoma nedolžne Ijudi in stvari, njegova dejanja
pa zato ne vodijo do rešitev. Pogosto je jeza zanj krinka, s katero prikriva
strahove, ki jih noče priznati niti samemu sebi, kaj šele drugim. Jezo
je mogoče res obvladati le z odpravljanjem lastnih strahov. Če jo človek
zgolj zapira vase, povzroča stalne notranje napetosti pa tudi občasne
neprijetne in nepredvidljive eksplozije.
Zdravsivene posledice:
Jeza povzroči razbijanje srca, glavobol, bolečine v želodcu, vratu in
prsih. Zaradi nje je človek pogosto v stresu, posledica tega pa so zvišan
krvni tlak, kardiovaskularne bolezni in padec splošne telesne odpornosti.
Lenoba
Človek je po naravi energično in delovno bitje, ki poskrbi za svoje dobro
počutje. "Len" je le za stvari, ki niso v njegovem notranjem
interesu. Če pa se v življenju sili delati le stvari, za katere je len,
in pri tem ne zna poiskati lastnega veselja ter potreb, izgubi občutek
za življenjski smisel, postane lenuh, lahko pa tudi deloholik. Ljudje,
ki ne upajo ali ne znajo izpolnjevati notranjih čustvenih potreb, namreč
radi bežijo v delo, ki pa je le maska za okolico in jim v resnici ne prinaša
zadovoljstva.
Zdravstvene posledice:
Takšni Ijudje se običajno zanemarijo, imajo slabo telesno kondicijo, nihajo
v razpoloženju, so pogosto depresivni in nagnjeni k samomorilnim mislim,
radi pa se zatečejo tudi k alkoholu ali drugim zasvojenostim.
Pohota
Zaradi spolnosti, ki za nekaj časa povsem spremeni zaznave in vrednote,
lahko človek premosti svoje strahove do partnerja. Lahko pa jo izrablja
samo za drogo, ki mu s svojim opojem omogoči začasen beg pred lastno življenjsko
tesnobo in problemi, partner pa ni važen. Ko postane spolnost zgolj droga,
jemlje človeku energijo in čas za ukvarjanje s pravimi težavami. Te pa
se kopičijo in pred njimi ni mogoče več ubežati; razen morda v bolezen.
Zdravstvene posledice:
Pojavi se kronična čustvena podhranjenost, v kateri človek ne more več
zadovoljiti svojih in partnerjevih Ijubezenskih potreb. To vodi v stres,
antisocialno vedenje, rizično spolno vedenje, neodgovorno urejanje težav
in konfliktov.
Požrešnost
V hrani išče požrešen človek nadomestilo za Ijubezen in pravo življenje.
Ker pa ostajajo njegove resnične potrebe s tem neizpolnjene, jih skuša
zadovoljiti z vedno večjimi količinami hrane. Za svoje prenajedanje in
blaženje posledic tega potrebuje ogromno časa in energije, zato še bolj
zanemarja lastne potrebe in pozornost do soljudi.
Zdravshrene posledice:
Debel človek se fizično poleni, ima negativno samopodobo in težave s svojo
erotično vlogo. Ogrožajo ga bolezni srca, ožilja, sklepov, hormonske motnje,
težave pri spolnosti, sladkorna in številne druge bolezni, ki so vse povezane
s čezmerno telesno težo.
Celo anoreksičnost in bulimija s svojimi strahotnimi zdravstvenimi posledicami
sodita v območje greha požrešnosti. Tudi njene žrtve se, namesto z Ijudmi
okrog sebe, ukvarjajo pretežno s hrano.
Pohlep
Pohlepnež kopiči premoženje, da bi imel z njim nekoč v prihodnosti zadovoljstvo.
V resnici pa je zaradi te obsedenosti vse življenje slep za izpolnjevanje
svojih notranjih potreb. Bogastva nima nikoli dovolj, saj izvor njegovega
nezadovoljstva ni v premoženju, temveč v napačnem odnosu do svojih notranjih
stisk in njihovem zanikovanju. Ker nikoli ne najde dovolj časa tako za
razvijanje svojih talentov in sposobnosti kot za poglabljanje svojega
odnosa do soljudi, se njegove notranje stiske le povečujejo.
Zdravstvene posledice:
Nenehna preobremenjenost in napetost povzročata strese, iz katerih se
lahko razvije kakšna kronična bolezen. Škrtost do samega sebe in okolice
ter slaba, nezdrava prehrana pa vodita v debelost in vse bolezni, ki jih
ta povzroča. Ker se pohlepnež preveč posveča delu in zanemarja odnose
s soljudmi, je nagnjen k depresijam, hitremu menjavanju razpoloženj in
drugim psihičnim težavam.
Zavist
Če človek sam ni sposoben zadovoIjiti svojih potreb, se mu ka~ rado zdi,
da to odlično uspeva drugim. Ceprav takšne Ijudi občuduje, jih hkrati
sovraži. Ker ga v resnici sploh ne zanimajo, gleda v njih le svoje neizpolnjene
želje. Dokler ga muči zavist, s temi Ijudmi ni sposoben navezati pravih
človeških stikov in živi v osami.
Zdravstvene posledice:
Notranja tesnoba in osamljenost vodita v depresivnost. Zaradi negativne
samopodobe človek zanemarja tako svoje telesne in duševne potrebe kot
potrebe drugih, zlasti najbližjih Ijudi.
Napuh
Ta je posledica skrajne notranje nesamozavesti človeka. Zato skuša s svojimi
dejanji nenehno ustvarjati občutek pomembnosti, nepogrešljivosti in premoči.
Ker ga je strah človeške bližine, skuša Ijudi pridobiti z obvladovanjem
in sčasoma postaja pri tem vse bolj brezobziren. To pa ga le oddaljuje
od njegove največje potrebe, ki bi mu jo lahko izpolnila le človeška bližina
in Ijubezen.
Zdravstvene posledice:
Tak človek v svojem samoljubju skrbi za svoj videz in za svoje zdravje.
Tako ostaja telesno zdrav, a čustveno nestanoviten otrok. Privlačijo ga
nenavadni ekstremni športi, rad manipulira z Ijudmi pa tudi sam s seboj.
Zaradi življenja, ki je polno tveganj, pogosto tudi onkraj etičnosti in
zakonitosti, pa ga, bolj kot druge Ijudi, ogrožajo nesreče.
Jana; 26.12.2000 ; Živa Agrež
mogoče se poklapajo s čakrami in njih zabasanostjo???poglej???
|