Nevarnosti gensko spremenjene hrane

Smrtonosno igračkanje

"Nisem nora krava, temveč piščanec," jle z drobnimi črkami pisalo pod celostransko sliko goveje glave, ki je bila uvod v enega od člankov o genskih posegih v semena in rastline. Toda šalo na stran. Ste tudi vi za nove jedi, ali pa se morda bojite gensko spremenjenih živil? Veste, kaj si lahko z njimi nakopljete? Ali to sploh kdo ve?

Poskusnih nasadov, kjer bi se v okolje lahko prenašali gensko spremenjeni organizmi, pri nas še ni. Nihče pa še ne more jamčiti, da ne prihajajo s polj, ki so zasejana z uvoženo koruzo, še posebno če seme zanjo izvira iz ZDA, Kanade ali Argentine, držav, kjer pridelajo največ gensko spremenjene hrane na svetu. Nevarnost za to se zdi varuhom narave, združenim v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera, velika. Domnevajo, da postaja Slovenija celo odlagališče za semena, ki so jih v Evropski uniji zavrnili, ker je bilo v njih več kot odstotek semen o gensko spremenjenih.

V Sloveniji ni zakona, ki bi urejal uporabo gensko spremenjenih organizmov, večina slovenskih proizvajalcev ne more zanesljivo potrditi, da jih v njihovih prehranskih surovlnah ni, zdravnikom prl nas In po svetu pa primanjkuje dokazov, s katerimi bi lahko potrdili sum, da je uživanje gensko spremenjene hrane res škodljivo.
V letih, ko je svet hlastal za čim večjim pridelkom hrane, kmetijska industrija pa je trosila po poIjih tone sredstev za zatiranje plesni, plevelov in žuželk, so se rastline na te strupe navadile in postale za mnoge med njimi neobčutljive. Izhod iz tega začaranega kroga je ponudila šele vzgoja transgenih rastlin, torej rastlin, ki so jim, zato da bi postale odporne proti virusom, žuželkam, plesnim, herbicidom in podobnim nadlogam, spremenili genome.
V genskem inženiringu se poskušajo tudi slovenski znanstveniki. Le tega, ali bo uživanje gensko spremenjene čebule in hmelja, na teh dveh rastlinah še posebej intenzivno delajo poskuse, varno tudi za človeka, ne more še nihče zagotoviti.

Grožnje in pasti.
Genski inženiring torej dovoljuje prenos genov med popolnoma različnimi vrstami rastlin. Nihče, ki se ukvarja s tradicionalnim žlahtnjenjem, ne naredi za naravo tako tuje in zato tako sporne poteze kot genski inženir, ki, na primer, križa koruzo z bakterijami, katerih genov ni imela koruza še nikoli v zgodovini. Učinka na novo vstavljenih genov ni mogoče nikoli dokončno predvideti, saj lahko končajo na kateremkoli mestu v genomu rastline.
Po dvajsetih letih genskega manipuliranja z rastlinami je nemogoče oceniti, kakšne posledice bo to pustilo na okolju in rastlinah, ali vedeti, kako bodo te spremembe vplivale na človeka.

Zaskrbljeni so tudi zdravniki.
"Katerikoli sklep o term da je gensko spremenjene snovi varno uvajati v Veliko Britanijo, je prenagljen, ker iz prejetih informacij v tem trenutku ni zadostnih dokazov za odločanje, so so izjavili člani Britanskega zdravniškega združenja. Podobno so menili člani irske Zdravniške okoljske zveze. Njena članica, dr. Cullenova, je opozorila, da se je na Irskem nenavadno povečalo število otrok, ki so alergični na sojo. Tega, ali je to povezano s hrano, ki vsebuje gensko spremenjeno sojo, pa na žalost ni mogoče povedati, saj takšna živila niso označena. Skupina irskih zdravnikov se bo zato kmalu sestala s komisarjem za varnost živil v EU in predlagala ustanovitev registra bolezni, za katere menijo, da so povezane z gensko spremenjenimi živili. Britanski zdravniki pa so predlagali, da bi prepovedali uporabljati gensko spremenjene organizme, dokler ne bo znanstveno dokazano, da so popolnoma varni tako za zdravje Ijudi kot za okolje.

Kaj se je že zgodilo?
Alergije: Semenska podružnica podjetja Dupont je leta 1996 patentno zaščitila sojo, so jo gensko spremenili tako, da so vanjo vnesli DNA iz brazilskega oreščka. Ker pa je brazilski orešček znan alergen, so imeli strokovnjaki že na voljo vzorce serumov ljudi, ki so na ta orešček alergični. Tako so pravočasno, še preden so začeli z gensko spremenjeno sojo trgovati, ugotovill, da bi lahko pri človeku povzročila smrtonosne alergije.
Tudi sorta Bt-koruze stari link, ki naj bi bila zaradi vstavljenega gena odporna proti žuželkam, je kazala nekatere lastnosti znanih alergenov. Zato so jo dovolili uporabljati samo za živinsko krmo. Lansko jesen pa so Američani to koruzo odkrili v enem njihovih glavnlh živilskih izdelkov in spoznali, da so veleblagovnice po državi polne vseh vrst netestirane in neoznačene gensko spremenjene hrane. Iz obtoka so vzeli 300 vrst čipsa in koruzne moke ter ustavili njen izvoz. Za razvoj testa, s katerim bi potrdili, da so imeli Ijudje alergične reakcije na gensko spremenjeno koruzo, so Američani potrebovali kar nekaj mesecev, rezultati pa še niso znani.
Smrt in zastrupitve: Neko japonsko podjetje, ki je z genskim inženiringom pospešilo in povečalo učinkovitost prehrambnega dodatka triptofana ter hkrati znižalo tudi stroške čiščenja, je odgovorno za smrt 37 in invalidnost 1500 Ijudi.
0dpornost proti antibiotikom: Večina gensko spremenjenih rastlin danes vsebuje tudi označevalne gene, ki so odporni proti antibiotikom. Če se ti geni s krmo ali hrano prenesejo na bakterije, postanejo te zanje imune, zdravljenje z antibiotiki pa neučinkovito. Nič čudnega, da je odpor proti uporabi takšnih genov v Evropi in ZDA vse večji.

Kako prepoznamo gensko spremen jeno hrano?
Tistim, ki morda mislijo, da so napihnjeni ali nadpovprečno debeli listi zelene solate, v sredini morda še votli korenje, repa, krompir in podobna zelenjava znaki genske obdelave, se motijo. Takšna nenaravno lepa in velika zelenjava in sadje jih lahko prepričata le o tem, da je tisti, ki ju je pridelal, uporabljal veliko kemičnih sredstev. Transgeno rastlino pa lahko odkrije le strokovnjak v laboratoriju s posebej za to pripravljenimi testi, ki jih bodo pri nas na inštitutu za biologijo začeli opravljati letos jeseni.
Pregon se je že začel. Leta 2000 so morali švedski, francoski in britanski kmetje uničiti vse gensko spremenjene posevke oljne repice, nemško sodišče pa je prepovedalo celo prodajo gensko nespremenjene oljne repice, ki so jo gojili v bližini poskusnih polj s transgeno rastlino, saj lahko žuželke prenašajo njen cvetni prah. Marca letos je italijanska policija zasegla nekaj sto ton uvožene semenske koruze in soje.
V Sloveni ji rastejo gensko spremenjene rastline za zdaj le poskusno v laboratorijih. Tam čakajo, da jim bo morebiten prostor na poIjih odredil zakon o genetsko spremenjenih organizmih. Dokler ta ni sprejet, transgenih rastlin ne bi smeli spustiti v našo državo, na naša polja, v naše trgovine in seveda na naše krožnike. V resnici pa vlada na tem področju precejšna zmeda.
Dvomljiva zagotovila. V anarhiji na slovenskem trgu je ena redkih izjem Žito Šumi, ki že dobro leto zahteva potrdila, da so sestavine, ki jih uporablja, brez gensko spremenjenih organizmov. Tudi Kolinska, ki v mnogih izdelkih uporablja koruzne in sojine derivate, od dobaviteljev že nekaj časa zahteva izjave, da surovine, ki jih kupuje pri njih, niso gensko spremenjene.
Žal pa je začel svet, ki se zaveda vrednosti takšnih potrdil, z njimi manipulirati. Kmetje na Poljskem so razkrili, da je v Južni Ameriki in ZDA zelo lahko priti do lažnega potrdila o genski čistosti koruze.

Rešitev.
Ker se lahko za katerokoli gensko manipulacijo šele čez leta izkaže, da je škodila zdravju Ijudi, bi morali nadzorovati ves proces pridobivanja hrane od njive do krožnika. Tisti, ki jih pri vsej stvari zanimata samo trg in denar, pa bi se morali strezniti ob vedno večjem povpraševanju tujih trgov po ekološko pridelani hrani in Slovenijo, ki ima s svojimi razdrobljenimi obdelovalnimi površinami za to enkratne možnosti, razglasiti za območje brez gensko spremenjenih organizmov.

Paradižnik z odloženim dozorevanjem je prva transgena hrana, ki se je pred sedmimi leti pojavila na ameriškem trgu. Dvomi in polemike o njej so se zaradi pomanjkanja dokazov hitro polegli.

Marjana Dermelj, vodja projektov Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj: "Slovenski porabniki imajo pravico vedeti, kakšna so prava dejstva o genskem inženiringu in kaj je v njihovi hrani. Kmetje pa imajo pravico vedeti, kakšna semena sejejo. Na žalost informacij o tem ni, razprave pa sploh še ni bilo."

Thomas Schweiger, strokovnjak za zadeve Evropske unije: "Zelo verjetno je, da se gensko spremenjeni organizmi že sproščajo v okolje in da so tudi v hrani, ki je na slovenskem trgu, saj nadzora ni. Komisija za etiko in biotehnologijo je bila v Sloveniji ustanovljena leta 1994, vendar zaradi medresorskih nesoglasij na ministrsrvih za okolje, kmetijstvo in zdravje ni dosegla nič. Slovenija še vedno nima zakona, ki bi urejal sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje. Medtem ko vsi čakajo, da bodo predpisi začeli veljati, se veliko proizvajalcev zanaša na potrdila, ki zagotavljajo da kupljene surovine niso gensko spremenjene. Stevilna od teh potrdil pa niso vredna niti toliko, kolikor je vreden papir, na katerem so napisana, saj se naključno testiranje ne izvaja."

Tekst: ŽIVA AGREŽ ; jana : 26.6.2001