V začetku devetdesetih let so se na Kubi odločili za ekološko pridelavo hrane

Prvič dovolj hrane za vse

V času, ko so kmetovali konvencionalno, so morali večino hrane uvažati iz Sovjetske zveze

HAVANA, 30. - Najnovejše poročilo z naslovom Spremenjena pridelava hrane na Kubi, v katerem 32 kubanskih in trije ameriški kmetijski strokovnjaki opisujejo, kaj se je od začetka devetdesetih let minulega stoletja dogajalo v kmetijstvu te države, postavlja na laž dosedanje prevladujoče mnenje med vodilnimi svetovnimi kmetijskimi strokovnjaki, da z organsko pridelavo hrane ne moremo prehraniti sveta.

"Kar 30 let je Kuba pri pridelavi hrane uporabljala metode sodobnega kmetijstva, torej kemikalije in umetna gnojila. Po letu 1989, po razpadu Sovjetske zveze, je nenadoma za približno 75 odstotkov usahnil osem milijard vreden letni uvoz iz Sovjetske zveze, ki je poleg kemikalij in kmetijskih strojev vključeval tudi večino hrane. Takrat smo se odločili za ekološko kmetovanje. Po desetih letih je pridelava hrane tolikšna, da lahko prehrani prebivalstvo," pravi dr. Fernando Funes, glavni pobudnik in ključni človek te velike spremembe. Kuba preprosto ni imela denarja za nakup kemikalij, zato se je ekokmetijstvo pokazalo kot edina možnost.
K temu so veliko prispevali kmetje na podeželju, zelo pomembna pa je tudi pridelava hrane v mestih in njihovi okolici, za katero so se množično, iz nuje, da bi prehranili svoje družine, odločili mestni prebivalci. "Učinkovitost ekološke pridelave hrane v mestih se je jasno pokazala. Skorajda smo se približali idealnemu načinu trajnostnega kmetijstva, delno je razlog za ta razcvet prepoved uporabe kemikalij v bližini gosto naseljenih območij," je razložil dr. Funes.
Ameriški znanstveniki, ki so prav tako kot avtorji sodelovali pri omenjenem poročilu, s katerim so širšo javnost prvič seznanili s podrobnostmi preobrazbe kubanskega kmetijstva v ekološko, ugotavljajo, da se je kaj takega prvič zgodilo na ravni cele države, in dosežke ocenjujejo kot fascinantne.

ALENKA VILFAN ; dnevnik ; 30.3.2002