NA POBUDO DRUŠTVA ZA PODPORO TIBETA NAJ BI SLOVENIJO OBISKAL DALAJLAMA

SREČA IZVIRA IZ VRLINE

Pogovor s predsednikom Društva za podporo tibetu Matjažem Tontljem

Da bi preobrazili srce in um tako, da bodo naša dejanja postala spontano etična, je treba vtkati težnjo po vrlinah v naše vsakdanje življenje. (Dalajlama)

Njegova svetost dalajlama naj bi letos prvič obiskal Ljubljano. Tenzin Gyatso, štirinajsti dalajlama, je duhovni voditelj tibetanskega ljudstva, voditelj vlade v izgnanstvu in doktor budistične fiIozofje. Dalajlama je živo utelešeqje Bude, čeprav sam zatrjuje, da je samo preprost menih in predvsem človek. Dalaj po mongolsko pomeni ocean, lama pa za Tibetance pomeni to, kar pomeni Indijcem guru, torej učitelj.

Od šestega leta se je šolal v samostanu v Lhasi in leta 1958 opravil izpite na vseh treh samostanskih univerzah in leto pozneje zaključni izpit v svetišču Jnkhang v Lhasi. Komaj šestnajstleten je leta 1950 prevzel politično oblast. Čeprav so Tibetanci žrtve krutega nasilja kitajskih okupatorjev, dalajlama vztrajno zagovarja politiko nenasilja. Njegovo neutrudno prizadevanje za človekove pravice in svetovni mir mu je prineslo mednarodna priznanja: Wallenbergovo nagrado (ki jo podeljuje Fundacija za človekove pravice ameriškega Kongresa), nagrado Alberta Schweitzerja in Nobelovo nagrado za mir.

"Vsi si želimo srečo in se izogniti trpljenju - do tega ima vsak pravico. Ko enkrat spoznaš, da so vsa živa bitja glede tega enaka, najdeš v sebi razumevanje in bližino. Iz tega povratno nastaja globok občutek univerzalne odgovornosti: želja, da bi drugim aktivno pomagal, da bi obvladoval težave. Takšno sočutje je po naravi miroljubno, a hkrati tudi zelo mogočno. To je pravi znak notranje moči. Zato ni treba biti veren ali pripadati kakšni ideologiji. Vsak mora le razvijati dobre človeške lastnosti." (Dalajlama)

"V želji podpreti nenasilen boj tibetanskega naroda za svobodo, smo 10. decembra 1996 ustanovili Društvo za podporo Tibetu," pove njegov predsednik Matjaž Trontelj. "Naš osnovni namen je predvsem osveščanje slovenske javnosti o tem, kaj se v Tibetu dogaja, predstavljamo dragoceno tibetansko kulturo, ki je ogrožena, in si prizadevamo za ohtanjanje človekovih pravic in preprečevanje njihovih kršitev. Od leta 1999 sodelujemo pri mednarodnem projektu za okrepitev tibetanske tradicionalne medicine."

Nenasilnl boj za svobodo

"Če vzgojimo naše otroke tako, da bodo imeli znanje brez sočutja, bo njihov odnos do drugih verjetno mešanica zavisti do tistih na višjih položajih, agresivna tekmovalnost do ljudi svojega stanu in prezira do manj srečnih. Najboljši način, da osmislimo svoje življenje, je pot sočutja. " (Dalajlama)

Matjaž Trontelj meni, da ni bilo naključje, da ga je na popotovanju po Indiji zaneslo v Dharamsalo, kjer se je po nekajdnevnem potepanju podal v samostan na tečaj osnov tibetanskega budizma. Tako se je tudi prvič neposredno srečal z usodo tibetanskega naroda in njihovo miroljubno odločitvijo nenasilnega boja za svobodo. "Ko stkeš z Ijudmi prijateljstvo; postane tudi njegovo trpljenje del tebe. Takrat se ne odločaš za pomoč samo iz priučenih dobrodelnih nagibov, temveč predvsem iz sočutja," pojasnjuje Matjaž Trontelj svoje nagibe za sodelovanje pri ustanovitvi društva za podporo Tibetu.

"Če se kot posamezniki notranje razorožimo - tako da kljubujemo negativnim mislim in čustvom ter razvijamo pozitivne lastnosti-s tem ustvarjamo pogoje za zunanjo razorožitev. Resničen, trajen svetovni mir bo v resnici mogoč le, ko bo vsak med nami očistil svojo duševnost. Mir v svetu je odvisen od miru v srcih posameznikou" (Dalajlama)

"V budizmu me je najbolj prevzelo to, da to ni vera, kjer mora vernik slepo slediti učenju Bude." Matjaž Trontelj v budizmu vidi predvsem prepričanje, ki je podkrepljeno z izkušnjami in dejstvi. "Vse, kar sem slišal, se mi je zdelo logično, kot da bi ti nauki sporočali neko modrost, ki jo v resnici že poznam, pa čeprav sem jih poslušal prvič. Zato se mi je zdelo razumno, da s to modrostjo poskusim tudi živeti. Zame so nauki budizma način, kako si ustvariti boljše življenje. S pomočjo tega znanja pride človek do globljega razumevanja sebe in sveta, s tem pa tudi do spoznanja, da si sami ustvarjamo svojo srečo. Včasih nam to, da ne moremo drugih dolžiti za svojo nesrečo, lahko povzroči kakšne frustracije, vendar je to predvsem upanje in priložnost, da lahko sami spremenimo svoje življenje, s tem pa tudi svet okoli nas."

"Namesto da bi tarnali nad svojim položajem, se smilili sami sebi in se predajali skrbem in strahu, si lahko dejansko prihranite dodatne duševne bolečine in trpljenje s pravilnim razmišljanjem." (Dalajlama)

"Budistična praksa razvija razumevanje o tem, kako deluje naš um. Ko pridemo do tega razumevanja, postanejo tudi naša dejanja pravilna. Vsak človek si želi srečo, vendar vsi delamo prav nasprotno. Budizem uči, kaj je tisto, kar prinaša resnično srečo in kaj prinaša trpljenje. In ker imamo svobodno voljo, se lahko odločimo za pot, ki nas bo vodila po poti sreče."

Matjaž Trontelj ,pravi, da je zanj najpomembnejši nauk budizma sočutje. "Vendar moramo to sočutje razumeti drugače, kakor smo vajeni. Sočutje ni čustvo usmiljenja ali pomilovanja. Sočutje izhaja iz zavedanja, da smo vsi enaki. Vsi si želimo biti srečni in nihče si ne želi trpljenja. To je zelo preprosta resnica. Bolj ko se je zavedamo, bolj razvijamo sočutje. Sočutje vedno potrebuje modrost, da je učinkovito. In modrost vedno potrebuje sočutje, da je uporabna. To so zelo preprosta dejstva, čeprav je . prav v njih pogosto rešite~ naših problemov. Največji problem na svetu niso teroristi, največji problem je pomanjkanje sočutja tako na osebni ravni kot na državni. Vsak vidi samo sebe, svoje koristi, svoje želje in svoje cilje. Pri napadu na Ameriko, ki je tako pretresel ves svet, niso ubijala letala, uničevalna je bila ena sama misel, čustvo - jeza, sovraštvo. Sočutje je utemeljeno na dejstvih, jeza in sovraštvo pa sta iluzija, temeljita na naših osebnih predstavah, ki pa niso prava resničnost. In zato sta ljubezen in sočutje močnejša od sovraštva. "

"Jeza in sovraštvo sta največji oviri za sočutje in ljubezen. Na splošno lahko sočutje opredelimo kot nenasilno in nenapadalno stanje uma, ki nikomur ne škoduje. To je umska naravnanost, ki izvira iz želje, da drugi ne bi trpeli, in je povezana z občutkom predanosti, odgovornosti in spoštovanja do drugih. Jeze in sovraštva ne moremo premagati tako, da ju enostavno potlačimo. Treba je aktivno gojiti oba protistrupa: potrpežljivost in prizanesljivost." (Dalajlama)

"Človeško srce je v osnovi dobro. Vsa čustva in misli so lahko zelo močni, a hkrati povsem neoprijemljivi. Jeza se lahko že v naslednjem hipu spremeni v ljubezen, ali nasprotno. Naše misli so kot oblaki na nebu, pridejo in grejo. In četudi temni oblaki zakrijejo sonce, sonce še vedno sveti, pa čepršv ga mi, polni žalosti, ne vidimo. Tako našo resnično naravo pogosto prekrijemo s svojo temačno predstavo o sebi. Vsak neuspeh v nas prebudi občutek krivde, vsaka kritika nas prepriča, da nismo dovolj dobri, vse neizpolnjene želje razvnamejo žalost ali jezo. Budizem uči, da je vzrok vseh naših težav nevednost, nerazumevanje. S tem smo se rodili in je vzrok vseh naših navezanosti in trpljenja. To je tudi prvi korak na pot zavedanja in drugačnega razumevanja vsega, kar se nam dogaja. Tibetanci ne poznajo besede krivda," pripoveduje Matjaž Trontelj.

"Če obvladujemo zunanjo razsežnost svojega življenja, zanemarjamo pa notranjo razsežnost, se bodo v nas neogibno naselili dvom, nemir in druge oblike duševnega trpljenja, sreča pa se nam bo izmikala. Z zavestnim prizadevanjem lahko spreminjamo svoja umska in čustvena stanja. " (Dalajlama)

Sreča - posledica dobrih dejanj

"V budizmu je zelo pomembna karma - to je zakon vzroka in posledice," pravi Matjaž, ko pojasnjuje, kako je sočutje povezano z nenasiljem. "Tista dejanja, ki povzročajo škodo, prinašajo trpljenje - posledica dobrih dejanj pa je sreča. Ubijanje povzroča največje trpljenje, predvsem storilcu, ne samo žrtvam. Zgodba pripoveduje o Budi, ki je na ladji ubil nekoga, ki je hotel zastrupiti vse potnike. Čeprav je navidez storil nasilno dejanje, je ravnal modro: rešil je Ijudi smrti, hkrati pa je morilca rešil posledic, ki bi ga prej ali slej doletele, če bi ubijal. Toda za tako skrajno dejanje je potrebna resnična modrost. Večinoma ljudje izhajamo iz lastnih pričakovanj, lastnih potreb in predstav. Prava modrost pa nikdar ne izhaja iz osebnega pogleda. Namen budizma je razviti modrost, ki vidi realnost takšno, kot je. To ni razum ali logično sklepanje. Modrost je zavedanje, ki vidi stvari takšne, kot so. To ne pomeni, da človek nima svojih predstav, prepričanj, želja ali potreb. Vendar jih mora videti kot svoje predstave, ne pa kot resničnost. Zakaj moj pogled je samo moj pogled na resničnost. Enako kot ima kdo drug svoj pogled na svet. Če oba misliva, da je najin pogled na svet resničnost, se bova kregala. Modrost je zavedanje subjektivnosti lastne perspektive in izkušnje realnosti, ki je za njo. Lepota modrosti budizma je prav v tem, da ničesar ne zanika. "

"Naše lastno srce, naš lastni um je tempelj, doktrina je sočutje, ljubezen in spoštovanje pravic ter dostojanstva ljudi ne glede na to, kdo ali kaj so. " (Dalajlama)

Dalajlama pravi, da je to vse, kar potrebujemo.

DARJA TAVČAR, Nedeljski dnevnik, 14.10.2001