Čarobna floskula

O protiglobalističnem gibanju v Sloveniji slišimo bolj poredko. Gibanje je doseglo vrhunec v prvi polovici minulega leta, po 11. septembru pa je zamrlo. Na spletnih straneh protiglobalistov je bilo čutiti strah, da jih ne bi kdo povezal s terorizmom ter pod to pretvezo nanje uprizoril lova na čarovnice. Slovenija sodi med razvijajoče se države, ki v globalizaciji vidijo svojo priložnost, zato je razloge proti globalizaciji pri nas toliko težje razumeti. Vsak prispevek na to temo v medijih spremlja dvom, za kaj sploh gre. Kaj se gredo ti nasilneži? Kaj hočejo? Ali želijo ustaviti svet? Od kod prihajajo?
Nekateri trdijo, da gre za upor proti sodobnim tehnologijam, kar pa seveda ne drži. Protiglobalisti prav te s pridom in zelo uspešno izkoriščajo. Svetovni splet uporabjajo za medsebojno komunikacijo, protestne pohode pa v živo usklajujejo s pomočjo mobilnih telefonov, po katerih si sporočajo podatke o policijskih zaprekah, izgredih, provokatorjih... Vsi, ki spremljamo dogajanje na tem področju, smo lahko že pred več kot mesecem dni ugotovili, da se bodo v Barceloni protiglobalizacijski protesti nadaljevali. Pričakovali smo približno 50 tisoč protestnikoV na koncu pa se jih je zbralo od 250 tisoč (uradni podateh) do 500 tisoč (podatek antiglobalistov). Protest je bil do sedaj najbolje organiziran in lahko rečemo, da je popolnoma uspel. Prvič smo bili uradno poleg tudi Slovenci: španske oblasti so aretirale dvajsetletnico iz Ljubjane.
Istočasno so domači politični, gospodarski in mnenjski voditelji še vedno vneto ponavljali, da je vključevanje v globalizacijo ena glavnih nalog Slovenije v prihodnjem obdobju. S to čarobno floskulo pojasnjujemo že vse po vrsti: našo odločenost, da vstopimo v Evropsko unijo, prodamo banke, se priključimo Natu in še kaj. Nič čudnega se nam ne zdi, da so ZDA nič kaj globalizacijsko stisnile v kot domačo farmacevtsko industrijo. Zaradi visokih carin na uvoz jekla v ZDA se je vnela gospodarska vojna med EU in ZDA, v kateri smo med poraženci za zdaj tudi Slovenci. Na drugem koncu sveta se iz istega razloga odpira fronta med Rusijo in ZDA. Vojna o tem, kdo je upravičen do davka pri prodaji po spletu, je tudi že stara. ZDA vztrajajo na tem, da davek dobi država, kjer je sedež prodajalca, EU pa trdi, da država, kjer je kupec. Prav ta spor je ena največjih ovir za še hitrejšo rast e poslovanja. Nobena skrivnost tudi ni, dase EU boji tehnološke prevlade ZDA na informacijskem področju ter da vlaga posebna sredstya v to, da Evropa ohrani prednost na področju matematičnih znanj. Ta bodo konec tega desetletja izredno pomembna pri razvoju algoritmov za optimizacijo prenosa podatkov in njihovo kodiranje. Evropski parlament po tekočem traku zavrača vloge ameriških korporacij, ki želijo okrepiti svojo moč v Evropi. Celo na vojaškem področju ni več zaslediti enotnosti, ki je botrovala napadu na Afganistan. Nastaja nov koncept vojaške obrambe Evropske unije, ki upošteva konec minulega tedna prvič uradno predstavljen cilj, da želi združena Evropa že leta 2010 postati svetovni gospodarski voditej.
Le dan prej so ljudje na ulicah Barcelone zahtevali mir, večjo skrb za čisto okolje, prijaznejše kmetijstvo, več socialnih pravic, več možnosti za razvoj lokalnih gospodarstev ter zmanjšanje vpliva Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije, multinacionalk in kapitala nasploh. V Barceloni je postalo jasno, da so politični in gospodarski cilji evropskih voditeljev enaki kot zahteve javnosti. Še več, izredno majhno število aretacij in zavrnitev vstopa protiglobalistov v Španijo kaže, da so evropski voditelji v primerjavi z lansko pravo vojno v Genovi svoj odnos do protiglobalizacijskega gibanja tudi v praksi temeljito spremenili. Protiglobalizacija tako postaja nova globalizacija na evropski način, globalizacija pa ostaja ameriška. Domače priseganje na globalizacijo, pri čemer vstopamo v EU, kaže, da se v tej novi delitvi še nismo najbolje znašli, zato niti nisem začuden, da moramo še vedno čakati, kdaj bo kdo prisluhnil protestom domače javnosti proti vključitvi v Nata, proti prodaji domačega bančnega sistema in gospodarstva ter zahtevam za boljši življenjski standard in hitrejšo informatizacijo. Slovenci zadnjih nekaj mesecev zagotovo razmišljamo bolj evropsko kot naši voditelji. Za tiste, ki ne razumejo, kaj se dogaja: skupni imenovalec vseh zahtev domače javnosti je globalizacija Slovenije po naši meri.

adomijan@gambit.si ; dnevnik ; 23.3.2002