Čarobna floskula
O protiglobalističnem gibanju v Sloveniji slišimo bolj poredko. Gibanje
je doseglo vrhunec v prvi polovici minulega leta, po 11. septembru pa
je zamrlo. Na spletnih straneh protiglobalistov je bilo čutiti strah,
da jih ne bi kdo povezal s terorizmom ter pod to pretvezo nanje uprizoril
lova na čarovnice. Slovenija sodi med razvijajoče se države, ki v globalizaciji
vidijo svojo priložnost, zato je razloge proti globalizaciji pri nas toliko
težje razumeti. Vsak prispevek na to temo v medijih spremlja dvom, za
kaj sploh gre. Kaj se gredo ti nasilneži? Kaj hočejo? Ali želijo ustaviti
svet? Od kod prihajajo?
Nekateri trdijo, da gre za upor proti sodobnim tehnologijam, kar pa seveda
ne drži. Protiglobalisti prav te s pridom in zelo uspešno izkoriščajo.
Svetovni splet uporabjajo za medsebojno komunikacijo, protestne pohode
pa v živo usklajujejo s pomočjo mobilnih telefonov, po katerih si sporočajo
podatke o policijskih zaprekah, izgredih, provokatorjih... Vsi, ki spremljamo
dogajanje na tem področju, smo lahko že pred več kot mesecem dni ugotovili,
da se bodo v Barceloni protiglobalizacijski protesti nadaljevali. Pričakovali
smo približno 50 tisoč protestnikoV na koncu pa se jih je zbralo od 250
tisoč (uradni podateh) do 500 tisoč (podatek antiglobalistov). Protest
je bil do sedaj najbolje organiziran in lahko rečemo, da je popolnoma
uspel. Prvič smo bili uradno poleg tudi Slovenci: španske oblasti so aretirale
dvajsetletnico iz Ljubjane.
Istočasno so domači politični, gospodarski in mnenjski voditelji še vedno
vneto ponavljali, da je vključevanje v globalizacijo ena glavnih nalog
Slovenije v prihodnjem obdobju. S to čarobno floskulo pojasnjujemo
že vse po vrsti: našo odločenost, da vstopimo v Evropsko unijo, prodamo
banke, se priključimo Natu in še kaj. Nič čudnega se nam ne zdi, da so
ZDA nič kaj globalizacijsko stisnile v kot domačo farmacevtsko industrijo.
Zaradi visokih carin na uvoz jekla v ZDA se je vnela gospodarska vojna
med EU in ZDA, v kateri smo med poraženci za zdaj tudi Slovenci. Na drugem
koncu sveta se iz istega razloga odpira fronta med Rusijo in ZDA. Vojna
o tem, kdo je upravičen do davka pri prodaji po spletu, je tudi že stara.
ZDA vztrajajo na tem, da davek dobi država, kjer je sedež prodajalca,
EU pa trdi, da država, kjer je kupec. Prav ta spor je ena največjih ovir
za še hitrejšo rast e poslovanja. Nobena skrivnost tudi ni, dase EU boji
tehnološke prevlade ZDA na informacijskem področju ter da vlaga posebna
sredstya v to, da Evropa ohrani prednost na področju matematičnih znanj.
Ta bodo konec tega desetletja izredno pomembna pri razvoju algoritmov
za optimizacijo prenosa podatkov in njihovo kodiranje. Evropski parlament
po tekočem traku zavrača vloge ameriških korporacij, ki želijo okrepiti
svojo moč v Evropi. Celo na vojaškem področju ni več zaslediti enotnosti,
ki je botrovala napadu na Afganistan. Nastaja nov koncept vojaške obrambe
Evropske unije, ki upošteva konec minulega tedna prvič uradno predstavljen
cilj, da želi združena Evropa že leta 2010 postati svetovni gospodarski
voditej.
Le dan prej so ljudje na ulicah Barcelone zahtevali mir, večjo skrb za
čisto okolje, prijaznejše kmetijstvo, več socialnih pravic, več možnosti
za razvoj lokalnih gospodarstev ter zmanjšanje vpliva Mednarodnega denarnega
sklada, Svetovne trgovinske organizacije, multinacionalk in kapitala nasploh.
V Barceloni je postalo jasno, da so politični in gospodarski cilji evropskih
voditeljev enaki kot zahteve javnosti. Še več, izredno majhno število
aretacij in zavrnitev vstopa protiglobalistov v Španijo kaže, da so evropski
voditelji v primerjavi z lansko pravo vojno v Genovi svoj odnos do protiglobalizacijskega
gibanja tudi v praksi temeljito spremenili. Protiglobalizacija tako
postaja nova globalizacija na evropski način, globalizacija pa ostaja
ameriška. Domače priseganje na globalizacijo, pri čemer vstopamo v
EU, kaže, da se v tej novi delitvi še nismo najbolje znašli, zato niti
nisem začuden, da moramo še vedno čakati, kdaj bo kdo prisluhnil protestom
domače javnosti proti vključitvi v Nata, proti prodaji domačega bančnega
sistema in gospodarstva ter zahtevam za boljši življenjski standard in
hitrejšo informatizacijo. Slovenci zadnjih nekaj mesecev zagotovo razmišljamo
bolj evropsko kot naši voditelji. Za tiste, ki ne razumejo, kaj se dogaja:
skupni imenovalec vseh zahtev domače javnosti je globalizacija Slovenije
po naši meri.
adomijan@gambit.si ; dnevnik ; 23.3.2002
|