Kaj je bolezen?

Sedem stopenj bolezni

Nenadoma kdo umre zaradi hude bolezni. "Vedno je bil zdrav, nikoli bolan." Ste to že slišali? Bodimo si na jasnem, nobena bolezen, posebno rak, nikoli ne napade in uniči naenkrat, v kratkem času. Od prvih znamenj bolezni pa do sedme stopn je, raka, lahko mine več let.

Vedeti moramo, da je zdravje normalen, bolezen pa nenormalen pojav. Telo se vedno trudi ostati zdravo. Takoj ko je naše zdravje ogroženo, sproži alarm. To lahko pomeni samo, da telesu ne omogočamo zdravega delovanja. Samo z upoštevanjem signalov lahko ustavimo vzpenjanje po lestvici razvoja bolezni, katere najvišja stopnja je rak. Le tako lahko preprečimo veliko večino bolezni.

 

 

Poznamo torej sedem stopenj bolezni, in na vsaki še lahko ustavimo njen razvoj. Seznanite se z njimi in njihovimi znamenji in spoznali boste, kje ste trenutno. Le tako boste lahko prevzeli nadzor nad položajem.
1. IZČRPANOST
Izčrpanost se pojavi, če telo ne ustvari dovolj energije za vse svoje naloge, ki jih opravlja, ali pa če porabi za delovanje več energije, kakor jo lahko ustvari.
Posledica tega je, da se delovanje vseh telesnih funkcij poslabša-z izločanjem strupenih produktov presnove in ostankov hrane vred. Neka količina strupov v telesu je normalna. Težave nastanejo, če nastane več strupov, kakor jih lahko telo izloči. Ce telo ne more obnoviti izčrpane energije, postane preobremenjeno s strupenimi odpadki.
Energija se obnavlja le s spanjem, zato je prvo znamenje izčrpanosti utrujenost: postanete leni, že podnevi si želite zadremati, ponoči potrebujete več spanja.
izčrpanost pelje naravnost na drugo stopnjo bolezni.
2. TOKSIKACIJA ali ZASTRUPITEV
Toksikacija ali zastrupitcv se pojavi, ko prej opisani, neizločeni strupi nasiiijo kri, limfo in telesna tkiva.
Telo takoj prepozna to stanje. Ko se skuša ozdraviti, očistiti in ohraniti svojo popolnost, začne splakovati strupe iz telesa. To povzroči dvojni učinek:
Prvič, pojavi se več spoznavnih opozoril - razne nevšečnosti, in drugič, postopek samoočiščevanja telesa sproži še večje izčrpavanje energijskih rezerv. Ce takšna oseba preveč dela, je napeta, ali premalo počiva in spi, je občutek utrujenosti in apatičnosti (lenobe) še izrazitejši. Na določeni stopnji zastrupitve, ko se telo skuša znebiti strupov, se razvije naslednja stopnja bolezni.
3. DRAŽENJE
Pri izčrpanosti je edino spoznavno znamenje in opozorilo občutek slabosti ali utrujenosti. Toksikacija in nastalo draženje pa povzroči še prepoznavnejša (občutnejša) znamenja.
To je pravzaprav stopnja bolezni, katere edini namen je opozoriti na povišano stopnjo zastrupitve v telesu. Vse to seveda v upanju, da boste postali pozorni na ta opozorila ter ustrezno storili vse, da bi jih odstranili. Draženje je stanje, v katerem telo razvrsti svoje obrambne mehanizme in pospeši notranje dejavnosti, da bi nakopičene strupe odstranila. To se lahko zgodi v različnih delih telesa. Čeprav to draženje ni tako boleče, da bi morali k zdravniku, je dovolj neprijetno, da nas prav sili v ukrepanje.
Očiten primer draženja je npr. siljenje k uriniranju ali na blato. To ni boleče, razen če ne traja dlje časa. Pomeni lahko samo to, da se telo in mehur želita znebiti strupov. Manj očitno je, ko se razstrupljajo drugi deli telesa. Pogosto jih odpravimo kot manj pomembne, namesto da bi v njih prepoznali to, kar so - dragoceno darilo.
Primeri takih znamenj so dobro znani. Eden takih je srbenje. Koža ni le največji organ, temveč je tudi organ za izločanje. Telo vsak trenutek uporablja štiri bilijone kožnih por za odstranjevanje strupov iz telesa. Od vrha glave pa vse do stopal. Koža začne srbeti, in to je znamenje, da se izločajo strupi. Ko pridejo na površje kože, se ta nadraži, zato nas tudi srbi. To seveda še ni preveč resno, niti preveč boleče. Vendar postane zadeva tako nadležna, da zbudi našo pozornost. Če na tej stopnji prezremo tudi ta opozorila in ne storimo ničesar, da bi odstranili vzroke težav, bodo srbenju zagotovo sledile hujše težave.
Vendar ne občutijo vsi samo srbenja. Druga opozorilna znamenja so lahko še: živčnost, depresija, vznemirjenost, zaskrbljenost. Lahko se pojavijo tudi pogosti glavoboli ali manjše bolečine v drugih delih telesa. Taki znamenji sta tudi nespečnost in nemirno spanje.
Druga znamenja draženja so še: obložen jezik, slab zadah, temni kolobarji okoli oči. Ženske utegnejo imeti neredno ali bolečo menstruacijo.
Ko je telo polno strupov, skuša tako različno zbuditi našo pozornost.
Žal pa ljudje živijo leta v takem stanju, ne da bi vedeli, kaj se dogaja, ker jim še ni dovolj hudo, da bi se morali Zdraviti, temveč se tega nekako navadijo.
Toda, če se le predolgo ne menimo za učinke, ki jih kažejo izčrpanost, toksikacija in draženje, se količina nakopičenih strupov poveča in pokaže se nova naslednja oblika "bolezni".
4. VNETJE
Vnetje je najmočnejše prizadevanje telesa, da bi se očistilo in okrepilo. Če smo vsaj malo občutljivi, se moramo zavedati težav, saj nas nanje opozori huda bolečina. Bolečina se nikoli ne pojavi naključno in brez povoda. Bolečina ni kazen za neprevidnost. Bolečina ima namen. To je zagotovo najučinkovitejše znamenje, ki opozarja, da bomo brez pravilnih ukrepov hudo ogrozili svoje zdravje. Telo se skuša obupno znebiti nakopičenih strupov, preden začno nastajati pogubne poškodbe.
Malo ljudi razume, da je to čiščenje strupov iz telesa, ki ga sproži telo samo za svojo odrešitev. Večina pa gleda na ta znamenja kot na napad na svoje dobro počutje, zato gredo k zdravniku po olajšanje. Zdravnik bo zagotovo našel neka znamenja bolezni in jih začel zdraviti z zdravili.
Zdravila ne odstranijo vzrokov težav. Lahko le zmanjšajo bolečino. Žal pa tako početje še dodatno poveča raven zastrupitve, kajti vsa zdravila so hudi strupi. Dajejo le lažen občutek, da je težava premagana.
Pri vnetju se strupi nakopičijo v enem izmed organov ali v določenem delu telesa, npr. v prsih. To mesto se vname zaradi nenehnega draženja strupenih snovi.
Pri vnetju zdravniki postavijo diagnoze, ki se končajo na "TITS", to pomeni vnetje:
tonzilitis - vnetje mandeljnov, apendicitis - vnetje slepiča, hepatitis - vnetje jeter, nevritis vnetje živca, nefritis-vnetje ledvic, artritis - vnetje sklepov, kolitis - vnetje črevesa, rinitis vnetje nosnih sluznic, sinusitis vnetje obnosnih votlin.
Seznam teh "itisev" je neskončen. Limfodermitis je vnetje limfnih žlez, bezgavk. Otečene bezgavke ali limfni vozli so eno izmed najočitnejših opozoril, da nakopičene strupe že predolgo nosimo v sebi.
Če na primer dovolimo, da se draženje kože še nadaljuje, nastane dermatitis - vnetje kože. Ekcem ali luskavica sta odlična zgleda, kako telo uporablja svoje zdravilne moči in na silo potiska strupe skozi kožo. In če pravilno ukrepamo, da se količina strupov zmanjša, se telo za zmeraj znebi te bolezni.
Žal pa zdravniki večinoma ravnajo napačno. Boleča znamenja vedno potlačijo z zdravili. Bolečina začasno popusti, toda težave ostanejo. Ko se čistilni napori telesa potlačijo z dodajanjem zdravil, se količina strupov še poveča, dokler ne postanejo prizadeti tudi drugi organi. Na primer: nevrodermitis se preseli še na pljuča. Ogromno otrok danes trpi zaradi tega. Strupom, ki so že v telesu, dodajamo še dodatne in močnejše.
Ta stopnja je velikokrat ključna pri naši odločitvi, ali si želimo ozdraviti ali pa potoniti še v globljo bolezen.
Ste namreč na sredini sedemstopenjske bolezenske lestvice in vaše ukrepanje je v tem trenutku odločilno. Ce se ne prenehate nadalje zastrupljati, vas to pripelje na naslednjo, višjo stopnjo bolezni.
5. GNOJENJE ali ČIRI
Gnojenje nastane takrat, ko je telo že dolgo prizadeto in je že zelo veliko celic uničenih. To stanje je često zelo boleče, ker so prizadeti tudi živci.
Rane ali čiri se lahko pojavijo v telesu ali zunaj njega. Primer notranjega čira je klasični čir na želodcu, luknja. Vsak, ki je to izkusil, ve, kako boleče je to. Primer zunanjega čira pa je lahko rana v ustih, ali odprta, curljajoča rana na nogi in roki, iz katere teče izcedek.
Telo uporabi čire kot odtok, da bi se znebilo strupov. Čiri se pozdravijo, čim se zmanjša količina nabranih strupov.
Če ne odnehamo, pa telo sproži postopek, da te rane zapečati.
6. STRDITEV
Toksične, strupene snovi, ki nas ogrožajo, se obdajo z vrečko iz strjenega tkiva. Tako telo zadrži strupene snovi na določenem mestu in jim prepreči, da bi se širile po telesu. Ta vrečka, otrdlina, je tumor, ki pogosto dobi diagnozo rak, čeprav to še ni rakasto tkivo.
Strditev je zadnja stopnja, v kateri so celice še zmeraj pod nadzorom. Če nadaljujemo z uničevalnimi navadami, ki so nas pripeljale do tega stanja, pa celice postanejo zajedavske (paraziti) in živijo od vsega, kar dobijo, ne da bi telesu kakor koli koristile. Nenehno zastrupljanje končno spremeni genski program celice, te podivjajo in delujejo povsem neorganizirano, nenadzorovano. To stanje se imenuje rak.
7. RAK
To je zadnja faza v dolgem razvoju bolezni. Če se vzroki, ki ga začnejo in tudi nadaljujejo, ne ustavijo, je to usodno. Z dosledno usmeritvijo v zdravo življenje pa se proces še lahko ustavi in preusmeri. Namen tega pisanja pa je, da razumemo potek bolezni, tako da do zadnje faze sploh ne pride.
Pri takih obolenjih ljudje pogosto mislijo, da je bolno telo sovražnik, ki vas hoče ubiti. Vendar pa je telo naš prijatelj in najboljši zaveznik, ki si neprenehoma prizadeva za zdravje. Uspe mu pa le, če mu damo priložnost.
Z vsemi šestimi stopnjami bolezni telo nenehno opozarja, da delamo nekaj hudo narobe. Če se spremenimo, se težave ali opozorila končajo. Spremeniti pa se rnoramo sami.
V avtu vam zagori rdeča lučka za olje. Ali jo prekrijete in verjamete, da se ne bo nič zgodilo? Ali pa greste k najbližjemu mehaniku, da preveri?
Stvarnik nam je vstavil zanesljiv opozorilni sistem, ki nas varuje pred vsako okvaro in poškodbo.
Vedeti moramo, da je zdravje normalen, bolezen pa nenormalen pojav. Telo se vedno trudi ostati zdravo. Takoj ko je naše zdravje ogroženo, sproži alarm. To lahko pomeni samo, da telesu ne omogočamo zdravega delovanja. Samo z upoštevanjem signalov lahko ustavimo vzpenjanje po lestvici razvoja bolezni, katere najvišja stopnja je rak. Le tako lahko preprečimo veliko večino bolezni.
Naravna higiena, katere ideje goji in predstavlja društvo Preporod, je prava znanost o življenju, saj temelji na večnih in nespremenljivih zakonih narave.
Bolne ljudi zdravi tako, da odstrani vzroke bolezni.
Higienisti verjamemo, da ima narava prav, zato ne preprečujemo njenega delovanja.
Naravna higiena razglaša, da je bolezen naravno čiščenje telesa, ki ne sme biti ovirano, temveč pospešeno.
Njena zdravila so naravna obramba. Zvestoba naravi je zdravilo za vse bolezni.
Zrak, svetloba, hrana, voda, gibanje, počitek, spanje, itn ... v primernih količinah in o pravem času. Le tako jih narava lahko uporabi kot zdravila.
Odstrani vzrok in posledice bodo izginile, pravi znanost naravne higiene.
Zato je skrajni čas, da se nehamo sprenevedati in začnemo prepoznavati prave in poglavitne vzroke bolezni. Dokler se ne zgodi to, da tudi odrešujočega ozdravljenja, ki ga že dolgo vsi zaman pričakujejo, ne more biti.
Medicina, tako kot večina drugih zdravilskih sistemov, zamenjuje vzroke in posledice. "Zdravi" posledice.
Potreba po zelo popularnih in množično uporabljanih zdravilih nastane večinoma zaradi močne reklame. Izdelovalci kemičnih sredstev, koncerni s področja kemije in farmacije so z nasilnim trženjem dosegli vse svoje poglavitne cilje (dobiček!). Kar poglejte, kje vse so plakati in brošure, ki obljubljajo takojšnjo pomoč, ne da bi se vam bilo treba spremeniti. V vseh javnih glasilih jih je polno, v vseh čakalnicah pri zdravnikih, neprenehomajih poslušamo po radiu in gledamo po televiziji.
Samo z zdravim razumom se lahko upremo vsiljevanju norega prepričanja, da je uživanje strupov rešitev za naše bolezni.
Na tem pa temelji medicinska ideologija. Če namreč zdrav človek zaužije "zdravila", se bo zastrupil. Bolnemu človeku, ki je zbolel prav zaradi nakopičenih strupov v telesu, pa naj bi dodatno zaužiti strupi povrnili zdravje. Kako nesmiselna trditev.
Farmacija, ki je poleg vojaške industrije najmočnejša gospodarska panoga na svetu, pa se še kar naprej trudi razvijati še pošastnejše strupe. Medijska informacijska tehnologija ustvarja umeten svet trenutne čutne zaznave. Toda računalniki ne morejo nadomestiti naše izgubljene modrosti. In vendar prihaja čas, ko bo modrost premagala pohlep. Modrost, da bomo vsi spoznali, da je edina pot do zdravja samo zdravo življenje v čim večjem sožitju z naravo.
Proti nikomur se ni treba bojevati. Mi sami se moramo strezniti. Dokler pa se to ne bo zgodilo, bomo ostali poskusni zajčki pohlepnih "znanstvenikov" in še naprej sodelovali pri skupinskem, množičnem igranju ruske rulete.

AURA - FEBRUAR - MAREC 2000