Zdravljenje s svetlobo in barvami

BARVNA TERAPIJA OD PRETEKLOSTI DO DANES
Svetloba prihaja od sonca, ki omogoča življenje vseh živih bitij zato ga je človek povezoval z božanskim. V starem Egiptu je sonce v zenitu predstavljalo boga Raja vzhajajoče sonce je bilo povezanc s Horusom in zahajajoče z Oziris. Vsak po svoje so tesno povezanost sonca z božanskim razlagali stari Grki, Inki in Maji, najdemo ga v hinduizmu, pa tudi v krščanstvu. V večini tradicij sonce simbolizira Velikega očeta.
Stoletja je človek uporabljal svetlobo in barve za zdravljenje. Večkrat v zgodovini so bile te oblike zdravljenja pregnane v "podzemlje", toda vsakič vrnjene v življenje, s še globljimi dihi.
Frank Alper v svojih knjigah o Atlantidi opisuje templje, okoli katerih so bile sobe za zdravljenje. Strehe so bile iz kristalov, tako da je svetloba polnila notranjost templjev in sob z barvami. V svojih tehnikah zdravljenja naj bi poleg kristalov uporabljali še posebne geometrične like, ki so še povečali zdravilne energije uporabljenih barv.
V starem Egiptu so zdravje in bolezen povezovali z božanstvi. Pri zdravljenju, ki ga je sestavljalo tudi veliko obredov; so zdravilci "barvno zdravili" z zelišči in drugimi rastlinami ter barvnimi minerali. Arheologi so tudi pri njih našli templje s sobami za zdravljenje. Po postavljeni diagnozi so bolniku dali prostor, napolnjen z barvno svetlobo, kakršno je potreboval.
V Indiji so pri zdravljenju uporabljali minerale in poldrage kamne, za katere so trdili, da koncentrirajo barvne žarke. Ker so verjeli, da barva kamna ni nujno enaka njegovi resnični esenci, so kamen pred uporabo pregledali s prizmo.
Tudi tradicionalna kitajska medicina je uporabljala barve v zeliščih in mineralih.
V stari Grčiji so pri zdravljenju uporabljali barve skupaj z zvokom. Mesto Heliopolis je bilo znano po templjih, ki so bili sezidani podobno kakor staroegipčanski in atlantidski, tako da so prostor polnile barve spektra.
V prvih petih stoletjih krščanstva je bilo zdravljenje z barvami in zvokom označeno za pogansko. Mnogo zapisov holističnega zdravljenja je bilo uničenih.
V sedmem stoletju je arabski zdravnik in filozof perzijskega rodu Avicenna znova oživil uporabo barv pri zdravljenju.
Te so se z zelišči in drugimi rastlinami uporabljali tudi v srednjem veku in v renesansi, ko je deloval Paracelsus, ki je zdravil tudi z barvno svetlobo.
Razcvet moderne medicine v 19. stoletju je povzročil velike spremembe v zdravljenju. Pozornost se je usmerila izključno na telo in bolezen.
Zdravljenje z barvami je znova oživil Jakob Lorber v svoji knjigi Zdravilna moč sončne svetlobe. Svetoval je, naj bo bolno telo deležno sončne svetlobe in čiste, s sončno svetlobo napolnjene izvirske vode. V knjigi je opisal naravne načine zdravljenja mnogih bolezni, tudi malignih tumorjev, ter način priprave solariziranih tinktur.
Začetnik sodobnega zdravljenja s sončnimi žarki je tudi Danec Niels Ryberg Finsen, ki je tovrstno zdravljenje prvi razvil tudi znanstveno. Leta 1903 je prejel Nobelovo nagrado, znan je kot "oče fotobiologije".
V Švici je deloval dr. Aug Rollier in s sončno svetlobo zdravil tuberkolozo. Ustanovil je 36 bolnišnic, v katerih so uporabljali helioterapijo.
Pomembni raziskovalci zdravljenja s svetlobo in barvami s dr. Seth Pancoast, dr. Edwin B Rudolf Steiner (ki je terapevtsko uporabo barv vnesel tudi v šolstvo), Max Luscher, Dinshah P. Ghac dr. Harry Riley Spitler, Jacob L man, John Ott (ki je ugotovil, da je za ohranitev zdravja pomembno redno prejemati poln sončni spekter svetlobe skozi oči - to pomeni živeti vsaj pol ure na dan v naravi ne glede na sončno ali oblačno vreme, brez očal ali kontaktnih leč, ki blokirajo ultravijolično svetlobo).
V začetku 20. stoletja je dr. Emitt Knott izumil napravo, s katero so majhno količino bolnikove krvi obsevali z ultravijolično svetlobo. Obsevano kri so nato boiniku vrnili in tako uspešno ozdravili katere bolezni, tudi takšne, pri terih zdravila niso učinkovala.
Danes to metodo, skupaj z intravenoznim obsevanjem z laserj še vedno zelo uspešno uporablja Rusinja dr. Kira Samoilova.
V sedemdesetih letih je dr. Thomas Dougherty odkril fotodinamično terapijo, pri kateri vnesejo v bolnikovo telo nekatere pigmente, ki imajo lastnost, da se kopičijo v malignih celicah. Ko nato bolnika izpostavijo ultravijolični svetlobi, se maligni tumorji (obarvani) pokažejo. Sledi obsevanje z rdečo svetlobo, ki tumorje uniči.
Dandanes uporablja medicina številne metode zdravljenja s svetlobo in barvami.
Zlatenico pri novorojenč zdravijo z modro svetlobo, z ultravijolično svetlobo zdravijo kožne težave, uporaba laserske svetlobe je zelo široka ...
Sezonske motnje, ki nastajajo od pozne jeseni do pomladi, ko imamo manj sončne svetlobe (zato pa v telesih več hormona melatonina) in se kažejo v pomanjkanju energije, depresijah, želji po ogljikovih hidratih, zdravijo s posebnimi lučmi, ki obsegajo celoten svetlobni spekter. Manjše luči lahko uporabljamo doma, tako smo blizu njih vsaj pol ure na dan*.
Ob vstopu v 21. stoletje, ob velikih spremembah energij planeta
in vsega življenja na njem, se vedno več Ijudi zaveda nevarnih stranskih posledic številnih zdravil in išče varnejše načine zdravljenja.
Bererno, poslušamo, doživljamo, da je čas, v katerem živimo, povezan s spremembami, ki nas vodijo k novi ravni zavedanja. S tem je najbrž povezana tudi potreba po drugačnih metodah zdravljenja. Liberman in Steiner sta pisala, da je barvna terapija medicina prihodnosti, najnovejše raziskave in uporaba svetlobe v medicini pa to potrjujejo.
In še besede Pauline Wills, ustanoviteljice mednarodno priznane šole barvne terapije The Oracle School of Colour, učiteljice barvne terapije, refleksoterapije in joge, ki že leta nesebično deli svoje bogato znanje (tudi v Sloveniji): "Če smo bitja luči - kar je dokazano tudi s fotografijo aure in se premikamo bliže in bliže svojim duhovnim izvorom, potem se zdi zdravljenje s svetlobo in njenimi barvami pravo:'

UPORABA BARV
V prejšnjem prispevku sem opisala, kako lahko vadite čutenje in vizualizacijo posameznih barv ter ugotovite, katero barvo v takem trenutku potrebujete.
Tokrat bomo razširili praktično delo z barvami z dihanjem, meditacijo-vizualizacijo in uporabo barvne tkanine.
Vaje kličejo k igrivi ustvarjalnosti, k raziskovanju tega, kaj je dobro za vas v nekem trenutku. Vaja, v kateri uživam jaz, vam bo morda ustrezala, ali pa ne. Vaja, ki vam je prijala včeraj, vam jutri morda ne bo več. Ljubeče se poslušajte, bodite nežni s seboj, uživajte!

VAJA 1: DIHANJE BARV
Za trenutek usmerite pozornost na dihanje ...
Ali je plitko ali globoko? Počasno ali hitro? Koliko zraka prihaja z vdihi v vaše telo, do kod gre, koliko zraka iz telesa z izdihi izstopi? Katere dele telesa dihanje vzvalovi?
Dihanje nas spremlja vse življenje in lepo je, kadar se ga zavedamo, saj nas povezuje z življenjem. Način dihanja nosi s seboj veliko sporočil, dihanje pa lahko uporabimo med drugim tudi za barvno terapijo.
Dihalnih tehnik je veliko. Jaz imam rada dihanje, pri katerem so izdihi dolgi, popolni (vendar nežni!); takim izdihom spontano sledijo globlji vdihi, ki telo napolnijo s svežim zrakom in življenjsko energijo. Če se kdaj med dihanjem začenjate počutiti neprijetno, se vrnite k normalnemu dihanju.
Če bomo delali vaje zavestnega dihanja zjutraj v naravi ali ob odprtem oknu, bomo telo napolnili s prano in ga revitalizirali. Prav zato dihalne vaje zvečer niso vedno priporočljive, zlasti ne za tiste, ki imajo težave z nespečnostjo (lahko bi pa poskusili z vizualizacijo modre svetlobe).
Vajo začnemo z barvo, ki jo potrebujemo, tej pa sledi njena komplementarna barva*. V začetku dihajte vsako barvo le kratek čas (2 minuti), če vam bo prijalo, pa podaljšajte dihanje posamezne barve na 5 minut.
Morda vam bo pomagalo, če boste imeli obe barvi pred seboj, v cvetju, kristalih, barvnih listih ali tkaninah ... Tedaj lahko pred dihanjem posameznebarve le-to najprej gledate ter si jo tako med dihanjem laže predstavljate.
Z nekaj dolgimi, popolnimi, vendar nežnimi izdihi pustim, da gre iz mene vsa napetost, vse tisto, česar v življenju ne potrebujem več. Z vsakim`novim vdihom vstopa vame sveža življenjska energija, polni me z vsem, kar tisti trenutek potrebujem, kar je dobro zame ... Pustim, da se moje telo sprošča ...
... Z vsakim vdihom me sedaj polni svetloba meni potrebne barve (npr. ciklamna), pri vsakem izdihu se razliva po mojem telesu in se širi v mojo auro ... Uživam v dihanju te barve, hrani me in ljubkuje, polni vsako celico mojega telesa in me celostno zdravi ...
... In zdaj začnem dihati komplementarno barvo (ciklamni je komplementama pomladno zelena) ...
Polni me, se razliva po mojih telesih, nežno me objema, neguje ...
Če želim, lahko pustim, da z izdihi pridejo iz mene glasovi. Odprem oči.

VAJA 2: VIZUALIZACIJA BARVNE SVETLOBE
Pri vizualizaciji barv je najboljše, da si pomagamo z "živimi barvami" v cvetju in kamnih, kristalih. Če je potrebna barva rumena, lahko uporabimo rumeni tulipan, za njegovo komplementarno barvo pa vijolico.
Opazujem cvetlici, seju nežno dotikam, ju vonjam, potem pa zaprem oči in si zamišljam, da se rumcni cvet poveča, tako da lahko vstopim vanj in se v njem udobno namestim (v cvetu lahko, če želim, najdem tudi udobne blazine v barvi cveta). Potem si predstavljam sončne žarke, ki sijejo skozi cvetne liste in polnijo ves notranji prostor, v katerem sem, z rumeno svetlobo, in ta me vso objema, nežno, božajoče ... Diham in sem pozorna na to, kakšna sporočila prinaša ta barvna svetloba in kako deluje name, na moje telo, čustva, um ...
Potem izstopim iz tulipana in se napotim v cvet vijolice ... Nekaj trenutkov se predajam vijolični svetlobi, ki skozi cvetne liste vijolice vstopa vame ...
Vrnem se v prostor, kjer v resnici sedim, obe cvetlici se zmanjšata na naravno velikost. Odprem oči. Če želim, si zapišem utrinke svojega doživetja.

VAJA 3: UPORABA BARVNE TKANINE
Pri tej vaji potrebujete naravno tkanino (sintetični materiali omejujejo auro) velikosti vašega telesa, v barvi, ki jo želite asimilirati.
Med vajo ste oblečeni v belo ali pa goli, saj bi barvna oblačila delovala kot barvni filter in spremenila barvo, s katero si želite napolniti telo.
Poiščem si topel, svetel, miren prostor, v katerem lahko udobno ležim. Od vratu navzdol se pokrijem z barvno tkanino in počivam približno 20 minut.
Opozorilo: rdeča, oranžna in rumena barva se uporabljajo zjutraj ali čez dan; če bi jih uporabljali zvečer, bi najbrž slabo spali.

O komplementarnih barvah lahko berete v 1. delu prispevka

Mojca Malek ; aura nov - dec ; 2000