|
Počel naj bi torej nekaj podobnega, kot počne ameriški državni radio
za svetovno propagando Glas Amerike oziroma kar je delo ameriških tiskovnih
predstavnikov in tiskovnih uradov pri posameznih ministrstvih. Domnevali
so, da bo prevzel usklajevanje tistega delovanja, ki ga je do zdaj usklajevalo
zunanje ministrstvo.
Zdaj pa je New York Times razkril, da so v uradu pripravili program zelo
široke informativne dejavnosti, med drugim naj bi razširjal lažne in razdiralne
podatke. Njegova naloga torej ne bo le pojasnjevati ameriška stališča,
temveč vplivati na vsestransko spreminjanje svetovnega javnega mnenja,
tudi z neresničnimi podatki in s skrivnimi sredstvi.
Američani so se s tem nekoč že ukvarjali, zanje je to počela njihova centralna
obveščevalna agencija Cia. Toda v sedemdesetih letih so ji takšno delovanje
prepovedali, tudi zato, ker so nekateri njeni lažni podatki vplivali na
oblikovanje ameriškega javnega mnenja. Nekateri so se po naključju vrnili
iz tujine, nekatere pa je agencija sama spravila v ameriške medije. Proti
takšnemu njenemu delovanju so se postavili predvsem ameriški novinarji,
češ da potem nihče več ne bo verjel ameriškim medijem.
Ponarejanje listin
Prepoved takšnega delovanja so sprejeli še v času hladne vojne, ko so
se tudi takratni Sovjeti uspešno ukvarjali z razširjanjem lažnih novic.
Med drugim so razširili lažne podatke o razporejanju ameriških raket srednjega
doleta po Evropi. Ni še pozabljena njihova spletka s pomočjo indijskega
časnika Blitz. V njem so objavili ponarejeno listino, ki naj bi jo podpisal
direktor Cie William Casey, iz katere bi lahko sklepali, da je bila njegova
agencija v ozadju umora takratne predsednice indijske vlade Indire Gandhi.
Njihova zadnja uspešna spletka je bila novica, ki so jo povzeli vsi pomembni
svetovni časopisi, po kateri naj bi ameriška vojska nalašč sprožila epidemijo
aidsa, da bi vzela moč državam v razvoju.
Po propadu Sovjetske zveze je bilo takšnega spletkarjenja precej manj,
vendar ni povsem izginilo. Ameriško obrambno ministrstvo ga hoče zdaj
kar se le da okrepiti. Dokončne odločitve o začetku takšnega delovanja
sicer še ni, izdelan pa je program zanj. Ameriški obrambni minister Donald
Rumsfled ga je najprej predložil v preizkus svojim pomembnim pravnikom,
da bi ugotovili, ali je v skladu z ameriškimi predpisi. Čaka pa tudi na
odziv javnosti, še zlasti v ameriških novinarskih krogih, saj bo od njih
v marsičem odvisen uspeh takšnega delovanja.
Obrambno ministrstvo ne pričakuje odkrite podpore za svoje načrte, zanj
bi bilo tudi zelo nevarno, če bi ameriški mediji nasploh nastopili proti
njim in začeli razkrivati njegove splošne namene in konkretne ukrepe.
Če bi se zgodilo to, bi se vse skupaj spremenilo v velik polom. Obrambni
minister utegne zato iz načrta izpustiti najbolj skrajne zamisli in se
odločiti za bolj klasične oblike propagandne vojne.
Novinarji med agenti
Ameriška vlada v zadnjem času ni bila preveč uspešna pri objavljanju nekaterih
svojih temeljnih zamisli, ki so jih ameriški mediji ocenili za nevarne
nekaterim temeljem ameriške politične demokracije. Med takšnimi poskusi
je bilo tudi omejevanje državljanskih svoboščin zaradi lažjega lovljenja
teroristov. Nič več pohval ni bila deležna zaradi zavračanja temeljnih
pravic iz ženevske konvencije za zajete talibane in alkaidovce.
Med temelje ameriške politične demokracije sodi tudi prizadevanje novinarjev
za ohranitev resnicoljubnosti medijskega prostora. Ameriški mediji so
v preteklosti zelo odločno odklanjali poskuse Cie in drugih vohunskih
organizacij, da bi jih izrabile za svoje namene. Ko se je v petdesetih
letih prejšnjega stoletja razvedelo, da so nekateri tuji dopisniki najvplivnejših
ameriških medijev hkrati delali tudi za tajno obveščevalno agencijo, so
vse po vrsti odpustili. Ko je te dni o tem pred televizijskimi kamerami
spregovoril najslavnejši ameriški televizijski novinar vseh časov, zdaj
že upokojeni 85-letni Walter Cronkite, je med drugim dejal, da je ameriškim
novinarjem služenje resnici pomembnejše kot služenje domovini.
MAROJE MIHOVILOVIČ ; dnevnik ; 21.2.2002
|