STRATEGIJE ODPORA V DIGITALNI DOBI - Aleksandar Bošković

Zmagoslavje digitalne paradigme zahteva prilagajane strategije odpora - začne se z drugačno strategijo odpora (moč danes ni na ulicah ampak je na mreži in v komunikacijah), in se konča pri spremembi načina razmišljanja.

Tehnologijo nam prikazujejo kot 'nevtralno', kot 'čisto' sredstvo, v tem pa je največja nevarnost njene zlorabe. Če bi bile tehnologije samo sredstvo se multinacinalke ne bi tako zelo borile za kontrolo nad njimi.

Novo upanje za odprtost prinašajo mladi, ki praktično 'rasejo gor' skupaj z računalniki. Tega pa (para)državne institucije nočejo, zato hekerje preganjajo bolj kot druge kriminalce (drugi imajo denar). Med lovom za absolutno oblast nad mediji - še posebno komunikacijskimi - se lov ne ustavlja na hekerjih, vsi smo potencialno sumljivi in vse nas nadzorujejo. Zanimiv je npr. projekt 'Exalon', ki menda omogoča konstantno prisluškavanje, vsem komunikacijam v Evropi in Ameriki.

Boj proti monopolu velikih korporacij je eden izmed najvažnejših izzivov nove dobe (Linux) in zato je hekerjem potrbno nuditi vso podporo. Vsako razbijanje informacijskega monopola je hkrati tudi poraz ideologije in vsiljevanja mišljenja, da obstaja samo ena resnica, katere lastnik je avtorizirani lastnik ali pa neka velika korporacija.

Treba se je upreti monopolom nad vsiljevanjem misli - mišljenja. En važnejših aspektov je izkoriščanje novodobnih tehnologij za ustvarjanje odvisnosti potrošnikov. Po drugi strani pa te novodobne tehnologije predstavljajo pomembno in precej močno sredstvo politične borbe proti elitam in tistim ki imajo moč v svojih rokah (upravljalcem). Pomembno je tudi vztrajati na nadzorovanju vseh mehanizmov moči - posebno pravnih - saj ne obstaja niti en logični razlog , ki bi opravičeval spoštovanje zakonov in predpisov (ki si jih vedno izmislijo tisti ki imajo v rokah moč in kateri vedno koristijo najprej njim).

Tu bomo osmislili nekatere strategije in iskali teoretične in praktične matrice za njihovo prikazovanje. CAE najavlja manifest upanja in strategije odpora za novo tisočletje.

Opomba
Celotni sestavek je napisan po predlogi knjige 'Digitalni partizani', Ki predstavlja izbor tekstov iz druge in tretje knjige CAE ( Critical Art Ensemble ). To niti slučajno ni prevod, ker sem po svojem prepričanju kaj je pomembno, izpuščal stvari po lastni presoji (in ponekod kaj dodal) ali celo napisal podobno stvar po svoje. Če prav razumem imam na gornji tekst skoraj Copyleft, za spodnji tekst pa nisem prepričan. Pa bo že. Če jaz laho to preberm lahko tudi vi. Težava je samo ker ne poznate ljudi ki bi vam to dali za prebrat. Kupiti se takih stvari ponavadi itak ne da. Edini ki je žalosten je založnik. Bad Luck!
Torej če se vam zdi, da to kar ste prebrali dosedaj prehudo ali če se s čim celo ne strinjate, mogoče ne rabite brat naprej, ker ne prevzemam nobene odgovornosti nad tem kar boste prebrali od tu naprej!
Predvsem je sestavek namenjen temu, da se odločite prebrati originalni tekst (ker je tam ogromno več podatkov ki dokazujejo tukaj napisano, ...) in začnete razmišljati o alternativi, tisti o kateri vma nihče ne govori - zanjo sploh ne veste.

gape

PREDGOVOR K SRBSKI IZDAJI (eskluzivno)

V tisočletjih za človeka analognega vesolja, svet ni bil popolnoma razumljiv (dojet), je pa človeku dajal občutek samozadostnosti v svetu. Od fenomena vsakdanjega življenja pa do najkomplesnejših abstrakcij v fiziki, se je zdelo da obstaja princip, v katerga ne moremo dvomiti: Kaos prihaja iz reda, red pa iz kaosa.
Za vsak princip ki je blizu analognemu modelu, digitalni model nudi nasprotje. Digitalni model pa vztraja na tem, da red prihaja iz reda.
Konflikt med analognim in digitalnim se je eksplicitno začel leta 1948, ko je Claude Shannon, elektroinžiner v Bellovih laboratorijih, razrešil problem pošiljanja čistega signala, preko bučnega (zašumljenega?) signala. Od takrat pa do danes, Zgodovina informacijske tehnologije predstavlja udejanjanje te ideje (odkritja) v delovanje.
Prava revolucija niso računalniki, niti internet, niti DVD ampak hitra sprememba v kratkih 50 letih, od popolnoma analognega modela do analognega modela v katerem sodeluje digitalni model.

Digitalna ekonomija

Morda je pretirano reči da se je digitalni model pojavil pred 50 leti. Je pa točno da ideja ni bila formulirana do štiridesetih, čeprav je v ideli obstajala že prej pa je analogni model ni mogel razložiti.

Šele v dobi poznega kapitalizma pa je digitalni model postal osnovni princip ekonomskega razvoja. Proizvodnja ki obstaja danes ne bi mora nastati na osnovi digitalnih principov (red iz reda). Industrija išče proizvode kjer je vsaka kopija original. To pa ni možno (zaenkrat) zato še vedno delujemo po analognem vrozcu, ki pa je že skoraj popolnoma digitalen. Saj izdelek ne more v prodajo če ni zadosti podoben originalu.

Hibridizacija teh dveh modelov izgleda precej čudno, če vzamemo za primer oglaševanje tega prizvoda v zahodnem svetu. Potrošnik z ene strani zahteva varnost (originala), ki mu jo nudi digitalni model, z druge strani pa hoče originalnost proizvoda kot oznako svoje individualnosti. Zato morajo prizvajalci izdelovati proizvode, ki ta dva svetova združujejo, Vedno novejše, vedno boljše (več, dražje, ...). Digitalno vlada na proizvodnem traku, analogno pa v estetiki. Najvrednejše stvari so še vedno v domeni analognega.

Digitalna kultura

Henry Duchamp dela 'redimejde' (readymade?) Vzel je industijsko izdelane izdelke, jih podpisal in razstavil. Imeli so seveda veliko vrednost, ko so bili razstavljeni v galeriji z umetnikovim podpisom. Takrat ga sicer niso razumeli, posneti njegovega remek dela pa tudi niso mogli.
Čez pol stoletja so ljudje zlahka razumeli kaj je hotel Duchamp povedati v začetku stoletja, samo poglejte Andya Warhola in podobne.

Digitalna znanost

Celo znanost je morala sprejeti digitalno. Čeprav se fizika in kemija kot predstavnici stare znanosti, še vedno krčevito oklepata analognega modela vesolja, pa je mlada biologija ta zanaja zavrgla kot nekoristna za svoje potrebe. Na tem mestu je navažnejše odkritje DNK. Čeprav smo zanjo vedeli že od l. 1943 pa je nismo mogli razumeti dokler je nista vizuano uspela predstaviti Crick in Watson. Onadva sta ugotovila da DNK ni analogna ampak digitalna (red iz reda). Informacija je zapisana v formatu z osnovo 4 (ne kot npr računalnik ki uporablja osnovo 2), in se pri podvajanju (delitvi) celic replicira. Sedaj so na obzorju digitalni ljudje, stroji in medicina.

Računalništvo in biologija sta dosegla paralelno zrelost v drugi polovici tega (prejšnjega) stoletja. Kar sploh ni slučaj saj imata oba isto osnovo - digitalno. Zato mora tudi znanost narediti most med analognim in digitalnim.

Digitalne domene

Cilj zastopnikov katerekoli paradigme je da se odstrani vsa konkurenca in da se ima pod kontrolo proizvodnjo znanja in nagrade ki pritičejo takim pozicijam. Tekma med analognim in digitalnim, bo pripeljala do stanja ko niti ena od strani ne bo mogla trditi da je zmagala. Očitno bomo svet razdelili na sektorje kjer bo vladala ena od teh dveh opcij. Vsaka na svoji strani bosta težili k temu da bi dosegli čistost. Analogno bo še vedno v ospredju npr pri tržišču luksuznih proizvodov.
Digitalna paradigma pa je našla svoj prostor pod soncem, kamor analogno ne more sploh - virtualni svet, ki sploh ni resničen, se pa že dogaja da pusti svoje posledice v realnem - materialnem svetu, katerega kopija je.

Digitalna ekonomija kreditov in dolgov zahteva večjo hitrost predvsem intranetov, Dokler so dovolj hitra, so vse digitalne dobrine koristne za ta proces. Hiperteksti ki jih je vedno več povečujejo mrežo vmesnikov, da bi k ekranom pritegnili intiligentne posrednike analognega sveta in jih zasvojili z željo po nesmrtnosti v digitalni zavesti. Ti postredniki se med tipkanjem po tastaturi lahko počutijo kot da so tudi oni sodelujejo v teh procesih. Eni bolj drugi manj. Večina pa ej vseeno tistih vzdržujejo to novo transcendentalno področje ali pa tisti ki služijo kot gorivo za njegove pospeševalne vektorje.

Na naslednjih straneh boste prejeli širok spekter pogledov diskurza digitalnosti. Zato se udobno namestite in srfajte z digitalnim laserjem ki preseka mejo med apokalipso in utopijo.

Critical Art Ensemble 1.4.1999

ELEKTRONSKA DRŽAVLJANSKA NEPOSLUŠNOST

Pozni kapitalizem za razliko od drugih političnih in ekonomskih form, ima moč v nomadskem elektronskem toku. Pred dobo upravljanja računalniških informacij, je bilo lahko najti center institucionalnega vkazovanja in kontrole, upravljalci so si celo gradili ogromne zgradbe iz katerih so vladali. Raja teh zgradb ni mogla osvojiti, razen takrat ko je šlo čez rob. To je bila včasih državljanska neposlušnost - revolucija.

Danes pa se državljanska neposlušnost, predvsem uporablja da bi se pohitrile institucionalne reforme, ne pa da bi se sesula država. Na ta način so namreč mogoči še dogovori. Zato so tudi vlade prvega sveta bolj tolerantne do tega, saj ni nujno da se bo sesula nacionalna država niti vladajoč sloj. Neposlušnost je ponavadi kazniva, ni pa da bi se država obnašala do teh ljudi kot do revolucionarjev in nad njimi zganjala nasilje. Ponavadi.

se nadaljuje ...