Smisel življenja je, kar pač misliš da je... ker pa se misli spreminjajo...se tudi smisel spreminja...vsak trenutek...

Smisel življenja je ŽIVETI. Kako, na kakšen način, s kom itd. pa je le del življenja.

Res pa je to, kar je zgoraj napisal Magla "Smisel življenja je, kar pač misliš da je... ker pa se misli spreminjajo...se tudi smisel spreminja...vsak trenutek... "
(neverjetno, kako podobne so tudi moje misli   )

Po mojem  mnenju je torej smisel življenja neka predstava  v naših glavah in le-ta se spreminja vsak trenutek (tudi v naših glavah  ).

Lepo se imejte v teh prekrasnih sončnih dneh!
Pozdravčk in
Le-ona

Vprašanje smisla je staro filozofsko vprašanje, men je bila včasih najbliže tista rešitev, ki jo odraža filozofija absurda, zanikanje smiselnosti obstoja. Ne v smislu nihilizma, ki  svoj smisel črpa iz  aktivnega sesuvanja vsakega smisla, ampak spoznanja absurda kot nezmožnosti  občutenja smisla.

To je v bistvu eno pasivno občutje, ki pa ima v sebi neskončen potencial. Ne pomeni, da ne deluješ, ampak da deluješ po enih vzorcih, psiholoških vzgibih,  ki so nesmiselni. Francoski pisatelj  Andre Malroux v Človekovi usodi (napisana je  bila v tridestih letih prejšnjega stoletja) tako občutenje ponazarja z enim atentatorjem, ki je prvi atentat  naredil z iz ideloških razlogov (kitajska meščanska revolucija v Šanghaju 1929), s tem dejanjem  pa je v sebi začutil eno tako neskončno osvobojenost, da ga je vodila naprej v izvajanje raznih teroriostičnih akcij, ki  s stališča revolucije niso imela nobenega smisla več. Kljub temu ali prav zaradi tega, ker se je nesmislenosti svojega početja zavedal,  ga je stopnjeval do nujnega samouničenja.

Neskončni potencial občutja absurda se lahko odraža tudi na druge načine.  Albert Casmus je v svojih romanih opisal podobne usode svojih junakov, podobno občutenje pa je delil tudi Sartre, idol francoskih študetskih gibanj leta '68.

Mene novodobno/postmoderno pojmovanje smisla oz. nesmisla močno spominja na camijevsko občutenje absurda. V posmezniku se pojavi po družbeni krizi (npr. po  vojnah, revolucionarni prelomih, tranzicijah...), ko se ukinjajo stare vrednote, nove pa ne izpolnijo velikih pričakovanj. Nahajamo se tako v obdobju neizoplnjenih pričakovanj  tranzicije kot neizpolnjenosti in celo ogroženosti od   tehnološko-informacijske dobe, zato se nam z zanikanjem vsakršnega smisla odpre neskončen notranji potencial za npr. ljubezen. Te odprtosti jaz ne bi ločeval od napr. odprtosti za uničenje, terorizem, saj vidimo, da stvari v družbeni praksi potekajo takorekoč z roko v roki. Ob spoznanju absurda se nam vsem odpira, vsakemu po svoje.

Mi tle  se lahko zmenimo, da bomo aktivno delali na ljubezni. Ampak potem moramo v ljubezni najti smisel in če najdemo smisel v ljubezni, potem smo omejeni, potem postane smiselno tud sovraštvo in sploh čustva in vrednote drugih, pa magari teroristov. Potem se nam neskončni potencial občutja absurda porazgubi, smo spet omejeni v začarani krog smislov, ki jih moramo spravljati v hierahične odnose in red.

Mi tle se lahko  tud zmenmo, da imamo vsi v vsem prav  in da se mamo radi v enem aboslutnem smislu, zato nam na tem ni treba nič delat. Tko pač je. Ampak  pol moramo dopustit tud  možnost, da se nekje  drugje  tud lahko zmenjo, da mamo vsi v vsem narobe in da je svet v fundamentu pokvarjen, pa zato tud nič ne naredijo. Tko za njih pač je in v tem smo vsi enako  absolutno svobodni, v tem pa je po moje ena pozitivna filozofija absurda.

Jaz bi temu rekel bolj,kot nek namen.
Oziroma nekaj k čemu težimo.

Susi13 wrote on 15.02.2002 at 22:51:54:


ni obstajal?
Osho
Jezus
piramide
umetnost
vojne
muzika
rojstvo
družina
sončni zahod
zvezde
bolečina
jeza
strah
ljubezen
smeh
...

ne obstaja?

enjoy the silence

ne bo obstajal?
ne, bo obstajal!... mogoče pa to ne velja zate...

Smisel življenja je živeti svobodno, uživati vsak trenutek popolnoma...kot da je trenutek celota in celota je trenutek in takrat je nekaj...takrat VEŠ da si del nečesa mnogo, mnogo večjega...del neskončnosti. energija, ki spreminja obliko iz trenutka v trenutek...

enjoy the silence

Osho - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - kaj več ne morem dodati, ker ga nisem poznala, niti nisem brala knjig o njem...

Jezus - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - bil, živel, naredil oz. izpolnil svojo nalogo (človek, ki je živel svoje Življenje na njemu edinstven način)...

piramide  - mi ne predstavljajo smisla mojega Življenja - občudujem pa človečke, ki so jih zgradili in si jih želim enkrat dotakniti...

umetnost - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - verjetno sem imela in imam premalo stika z njo...

vojne - mi ne predstavljajo smisla mojega Življenja - to pa vsekakor ne!

muzika - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - mi zna polepšati kak trenutek, to pa ja!

rojstvo - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - neizpodbitno dejstvo...

družina - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja -  niti ne morem reči, da je temelj mojega Življenja...

sončni zahod - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - predstavlja pa mi še en izraz nepopisne lepote narave...

zvezde - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - rada jih sanjam, rada jih gledam,...

bolečina - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - mogoče sem se je pa prenajedla...

jeza - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - preveč negativno zame...

strah - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - dokler ga ne premagam, pač obstaja in je del mene...

ljubezen - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - rada ljubim...

smeh - mi ne predstavlja smisla mojega Življenja - vendar se rada smejim, tudi ali predvsem na svoj račun...

... - tega pa ne znam dešifrirati...

ne obstaja? - v zgoraj napisanem, ne...


ne bo obstajal?
ne, bo obstajal!... mogoče pa to ne velja zate...
- svoj smisel Življenja živim... žal pa ne poznam dovolj besed, da bi ga lahko razložila tebi...

Smisel življenja je živeti svobodno, uživati vsak trenutek popolnoma...kot da je trenutek celota in celota je trenutek in takrat je nekaj...takrat VEŠ da si del nečesa mnogo, mnogo večjega...del neskončnosti. energija, ki spreminja obliko iz trenutka v trenutek...
- jaz sem imela pa občutek, da sta (primer) Osho in Jezus živela dlje kot le trenutek...
- kaj si hotel povedati s tem? smisel ti je piramida, ki stoji že tisočletja, potem pa govoriš o uživanju v trenutku?

Sorry, Magla, ampak... Ali ti zanikaš svoje trditve sam ali pa te enostavno ne razumem...
Lahko razložiš, kaj točno si želel povedati?

Hvala za odgovor!

Suzana

Smisel ?

Nečemu rečemo,da ima smisel takrat,ko najdemo neke logične povezave.
Iskanje smisla deluje na podlagi spomina in logičnega razmišljanja.
Kot sem že zapisal,iščemo smisle zato,ker ima tista stvar potem za nas večjo vrednost.
Če v neki stvari ne najdemo smisla,potem mislimo,da se ne splača oz. ni vredna.
Seveda pa je tu zdaj ena finta.Tisti,ki trdijo,da obstaja samo ta trenutek,pravijo,da življenje nima smisla.
Saj tega trenutka seveda ni mogoče osmisliti.
Ko pa pogledamo nazaj po spominu ali zgodovini pa ima čisto vse nek smisel.
Saj je razmišljanje neke vrste povezovanje oz. sklepanje na podlagi podatkov.
Vsako razmišljanje pa teži k iskanju smisla,saj drugače razmišljanje ni plodno.
Zato lahko najdemo smisel le v tistih stvareh o katerih lahko razmišljamo in ki so na nek način statične ali določene.
Smisla pa ne moremo najti v stvareh,ki niso plod spomina in o katerih ne moremo razmišljati.
Ker takrat,ko o njih začnemo razmišljati enostavno izpuhtijo.
Torej lahko obstaja razmišljanje oz. smisel ali pa pozornost oz. nesmisel.
Če bi bili vedno 100 % pozorni in samo v tem trenutku,se nikoli niti ne bi spraševali o smislu.Saj,ko bi se začeli spraševati po smislu,več ne bi bili v tem trenutku.
Iskanje smisla je individualno in je odvisno od posameznikovega razmišljanja in presojanja.
Torej smisel je v nas,saj smo mi tisti,ki življenju dajemo smisel oz.svojim življenjskim dogodkom in pbčutkom.

Smisel je tisto,kar rabimo,je,kot učenje in je tudi znak,da še nismo 100 % sposobni živeti za ta trenutek.
Saj,če bi bili,potem verjetno tudi ne bi bili tu