no,sej si me razumela ja in če bom odpravu to na 2.čakri kaj bo sledilo? Ker sem se po tem ko sem spravu to na 2. čakro počutu kvečjemu slabše, namesto boljše kot prej

Quote:

kako si to naredu ... do smajlija

Hojla, sem brala na tem topicu na strani 3. prispevek od Dejzi. Ta je zelo primerna vaja za čakre, izvajaj jo redno in vztrajno vsak dan.
Če ne gre pojdi do zdravilca ,ki ga poznaš da ti to odblokira ali pa se oglasi meni. Pa kar pogumno.

Glede na to, da so energetska telesa in fizicno telo med seboj povezani, verjamem da ima tudi hrana velik vpliv.  In tudi barva hrane nej bi vplivala na dejavnost cakr.
Cokolada mene custveno pomirja. Tko da mogoce je res povezana s srcno cakro. Da bi jo blokirala, to nevem. Bi blokado prej pripisala kaki drugi stvari.
Ce jes, npr. prevec mastno, se ti bo to zacel v telesu nalagat in bo prslo do neke skrajnosti, in verjtn se ti zacne pol kej blokirat. Pa pri custvenih zadevah, strah in se in se..

Tud jaz imam en problem s čakrami (se mi zdi)...

Že od kar pomnim me v srčni čakri boleče tišči, med meditacijo pa kar konkretno boli srčna čakra in tega stresa se nikakor ne morem rešit... Tudi drugače sem čustveno bolj hmm, nečustvena oseba, res redko sem sploh žalosten ali vesel, 99% časa sem čustveno nevtralen...

Kaj bi pomagalo, če bi šel h kakšnemu bioenergetiku ali pa kaj, da to nekako "očisti"? Je to možno, ali pa je to pač del karme?

tomi wrote on 13.04.2003 at 01:01:28:

to vedno pomaga, če si le pripravljen za to kej narest ...

tomi wrote on 13.04.2003 at 01:01:28:

Tomi, na čakre se spoznam bolj malo ali skoraj nič, lahko ti pa ponudim pogled na tole tvoje »nečustvovanje« z nekega drugega vidika…

Ne gre za to, da ne bi imel čustev v sebi, ne gre za to, da ne bi imel veselja v sebi, ne gre za to, da ne bi bila v tebi tudi žalost… Gre samo za to, da je možno, da nimaš stika s svojimi čustvi, da nimaš stika s samim seboj… Ne poznam tvojega otroštva, ne vem, kako in v kakšni družini si odraščal, ne vem, kakšno ljubezen in na kakšen način si le-to doživljal in dobival od svojih staršev, ampak ponavadi se to zgodi, ko v svojem otroštvu iz nekega razloga ne smemo izražati svojih čustev. In se jih naučimo potlačiti… Razvijamo samo racio, razum in delujemo samo na podlagi tega… Čustev pa – kot da jih ni… Včasih nas sicer nekaj tišči tam nekje okoli srca, ampak ne znamo niti definirati, kaj je to… Da je to morda potlačeno veselje, potlačena jeza, potlačena žalost…

Zdaj – kako to rešiti? Jaz sem se začela poslušati… Poskusila definirati, kaj je tisto, kar me tišči okoli srca… Je to žalost? Je to jeza? Je to bes? Je to strah? Je to odpor? Je to gnus? Na samem začetku nisem znala niti točno definirati, kaj sploh je tisto, kar tišči… Ločevati sem znala samo med »dobro tiščanje« ali »slabo tiščanje«; "pozitivno tiščanje" ali "negativno tiščanje"… Počasi sem začela ločevati in razlikovati znotraj tistega, čemur sem rekla "dobro tiščanje" in znotraj tistega, čemur sem rekla "slabo tiščanje". In počasi, počasi sem se naučila začutiti, kaj sploh je tisto, kar tišči… In vedno je bilo to neko neizraženo čustvo… Potem sem se morala seveda naučiti tudi izraziti tisto čustvo… Ampak – to je že druga zgodba… Za začetek se začni samo poslušati in poskusi ugotavljati, kaj bi lahko bilo tisto, kar tišči… Kaj se je zgodilo in kaj bi to lahko v tebi vzbudilo…

m.