|
siaj
|
"She was looking about for some way of escape, and wondering whether she could get away without being seen, when she noticed a curious appearance in the air ... " (AA in W)
Eno moje sanjanje: ali kako sem dobila nick siaj.
Najprej sem tavala po mestu. Nočilo se je, sonce je zahajalo. Nato sem zagledala trgovino, fency, pa sem si rekla, grem pogledat kaj je notri, samo pogledat, ker denarja, da bi kaj kupila nisem imela, vsaj ne toliko kolikor naj bi stale tam obleke. Vstopila sem v trgovino, sijajno, srebrno, prosojno in vso iz stekla. Urejeno, čisto in fancy. Tam sem si želela biti, vendar sem se zavedala, da to ni kraj zame. V trgovini je bila razprodaja. Prodajalke so bile prijazne. Napotile so me v zgornje nadstropje, ker oblek v prvem nadstropju pač ni bilo več. Šla sem z dvigalom. Steklenim. Iskala sem kaj zase, vendar nisem nič našla. Ni bilo obleke zame, bolj beda. V tej trgovini sem se počutila kot tujka. Šla sem dol z dvigalom in zapustila trgovino.
Spet sem bila na cesti. Z nekako grenkim občutkom. Po izkušnji s prostorom, kamor ne spadam. Tavala sem po cestah. Vstopila sem v nek pub. Tam je bilo polno ljudi. Vsi so bili veseli in dobro razpoloženi. Bili so mi znani, čeprav nisem nikogar prepoznala. Tudi tu se nisem dobro počutila. Iz tega puba sem zelo hitro odšla, na nek način zbežala. Vsi so mi bili tuji, drugačni. Vendar je za menoj prišel fant, mladenič. "Ej, ej počakaj," je zavpil za menoj in jo krenil z menoj. Nisem ga hotela imeti poleg sebe. Rekla sem mu, naj gre in kaj sploh hoče s tako osebo kot sem jaz. Kaj ga sploh tako fasciniram. Potem se nisem več ozirala nanj. Naj gre z menoj, če hoče. Ulegla sem se na pločnik in se zazrla v nočno zvezdnato nebo. Potem sem se le zazrla še v njegove oči. Iz njih je žarela nepopisna čista ljubezen. Milina. Bil je dobro, čisto bitje. Ta pogled, kot da mi je nekaj prigovarjal, morda mi je prigovarjal tudi z besedami - a se jih ne spominjam. Pozornost sem spet usmerila na nebo. In takrat, kot strela z jasnega: dve zvezdi, dva utrinka. Glej, glej sem mu dejala in kazala gor s prstom. Nato sta se ta dva utrinka srečala in treščila eden v drugega. Fascinantno, lepo in pretresljivo. In iz tega treska je nastala nova zvezda, rdeča, žareča in na njej se je izpisalo nekaj kot "sijaj", "sij" (kasneje sem to numerološko predelala v siaj). To sem potem komentirala tako: glej, sedaj pa že tako oglašujejo detergente za pomivanje posode. Mladenič poleg mene pa mi je začel prigovarjati. Naj grem vendarle do tega človeka in naj me ne bo strah.
Prisluhnila sem mu in že s tem sem se prestavila eno nadstropje više. Znašla sem se sredi narave, neokrnjene, sveže zelene. Videla sem lepo negovan vrt in rekla sem si, ta človek pa res ne more biti slab, ker ima tako lepo negovan vrt. Ozrla sem se okoli in zagledala prečudovit drevored many treejev, precej neobičajne velikosti za naše podnebje: visoki kot oljke in tudi njihova oblika je spominjala na oljke. Vsa vznesena sem se sprehodila pod njimi. Na njihovih velikih mesnatih listih se je nabirala rosa in kapljala dol name, listi so cingljali, beautiful sound, ko jih je rahlo premikal veter in moja hoja pod njimi.
op.:
all blue - lucidne sanje
|
Home
Pages: 
