OK, se opravičujem.
Iz sistema se lahko izpiše vsak sam. Se pravi, tvoja mama te ne more izpisat, če si polnoleten. Če nisi, potem te lahko izpiše. Ali pa, če si opravilno nespoisoben, te lahko izpiše tvoj varuh ali kako se mu reče.
Ko se izpisuješ nisi posameznik in nisi oseba, ampak si človek, počutiš se človeka. Da si človek, dokažeš zapisnikom o rojstvu. Namreč, ko si se rodil, si bil človek: ko so starši dobili tvoj rojstni list, si postal oseba.
Kakšna je razlika med človekom in osebo? Oseba je del sistema (države) in je kot takšna podložna vsem zakonom (beri: pravilom) tega sistema (pa ostalih sistemov tudi, kadar se oseba nahaja v njih, ker ko oseba pride v neko tujo državo, mora upoštevati njene zakone, ker ima tuja država pogodbo z državo te osebe in po tej pogodbi je pač tako).
Človek je nad pravili sistema, se pravi, da ni podložen zakonom. Namreč, oseba s tem, ko na volitvah voli svojega poslanca, preda sistemu neke svoje določene pravice. Ampak stvar je v tem, da si sistem vzame še cel kup dodatnih pravic, ki jih ni mogel dobiti od volilcev, ker volilci teh pravic enostavno nimajo! Na primer, sistemu se zdi pravično, da ti neprestano jemlje tvoj denar. Temu se reče DDV, ali pa davek, ali pa dohodnina. Vprašaj se, od kod sistemu pravica, da t jemlje to kar je tvoje? Odgovor je: sistem ima sicer zakonsko pravico, se pravi, da je sistem sam naredil zakon-e, po katerem ti jemlje (krade) tvoj denar, ampak, sistem nima nobene moralne pravice, da bi to naredil. Nima pa moralne pravice zaradi tega, ker mu vsi volilci skupaj niso mogli dati te moralne pravice, preprosto zato, ker nihče od njih nima te moralne pravice. Kako naj jo potem preda naprej?
V našem vesolju obstaja en temeljni zakon, po katerem ti nihče ne sme nič narediti, če tega ne dovoliš. Če ti kljub temu karkoli naredi proti tvoji volji, jih bo dobil po pički tako, da mu nič ne bo jasno (pa prosim, ne zdaj spraševat če antilopa dovoli levu, da jo ubije [ja, v bistvu mu dovoli]...) Dovoljenja se da na različne načine, ni treba, da podpišeš dovoljenje ali pogodbo ali kaj podobnega. Dovolj je, da se strinjaš s tem, kar nekdo začne delati - pa se že strinajš s tem, kar ta nekdo namerava. [če se antilopa ne bi strinjala s tem, da jo lev preganja, je lev - karmično gledano - ne bi smel preganjati. Ker pa začne bežati pred levom, s tem dejanjem sporoča: strinjam se s tvojo igro, lev! Če me ujameš, me lahko poješ!!]. V našem primeru je tako, da se strinjaš s tem, da ima sistem vso pravico s tabo početi karkoli želiš, že zato kes ne izraziš svojega nestrinjanja.
Torej, dokler si oseba, si del sistema in sistem ima vso zakonsko in moralno pravico, da dela s tabo karkoli želi. Zato je treba stopiti iz sistema, in sicer na način, kot ga je predpisal sistem.
To pomeni, da moraš za svoj izstop iz sistema uporabljati vse zakonske principe, ki jih uporablja sistem.
Prva stvar je, da si pridobiš zapisnik o svojem rojstvu. Kot sem rekel je to dokaz, da si se rodil kot človek.
Nato moraš sistemu jasno in glasno povedati, da si človek in ne oseba, in dakot človek ne priznavaš nobenega zakona/pravila sistema (ne tistih, ki so že in ne tistih, ki šele bodo) in da sistemu daješ nek prekluzivni rok, v katerem mu (sistemu) daješ možnost da ti dokaže, da nimaš prav. V kolikor ti sistem v tem prekluzivnem roku tega ne dokaže, pa je čisto vseeno iz kakšnega razloga, to pravno-formalno pomeni, da se strinaj s tabo, torej, da si človek in da za tebe zakoni ne veljajo. To tudi pomeni, da sistem nikoli več (!) ne bo imel pravice, da bi ti oporekal, da si človek. In to pomeni, da ti nihče iz sistema ne more in ne sme soditi ali te na kakršenkoli drug način povezovati/podrejati sistemu.
Ampak to ne pomeni, da kot svoboden človek ne smeš sistema uporabljati! Seveda lahko hodiš v trgovino (kjer pač plačuješ DDV, ker je v začetni fazi pač tako), lahko greš k zdravniku, lahko greš s prijatelji na piva, otroci lahko hodijo v šolo, itd. Ampak, noben policaj ti nima pravice upičit kazni za prehitro vožnjo. FURS nima pravice, da ti pošlje odmero za stavbno zemljišče ali da moraš plačati dohodnino... pravzaprav, če sem natančen, FURS ima pravico da ti pošlje karkoli, ampak ti imaš pravico, da tega ne upoštevaš. Če pride stvar na sodišče (na katero si tudi vložil izjavo o izstopu iz sistema), najprej vprašaš sodnika, naj ti dokaže, da ima pravico da ti sodi - in se pozivaš na Izjavo, ki je v arhivih sodišča.
Upam, da sem nakazal smer.
Je pa še nekaj: ko izstopiš iz sistema, sprejmeš polno odgovornost za vsa svoja dejanja! V Zagrebu je je človek (!), ki več ne registrira svojih avtomobilov. Naredil si je svoje tablice in se vozi naokoli. Ampak, če bi se mu bog-ne-daj zgodilo, da bi zbil kolesarja, potem tu ni nobene zavarovalnice, ampak bi bil popolnoma odgovoren za to in bi kolesarju moral izplačati odškodnino, za kakršno bi se (on in kolesar) dogovorila.
Skratka, popolna odgovornost za vsa svoja dejanja!
Na enak način, kot bi se ta človek in kolesar dogovorila za odškodnino, se svoboden človek dogovarja o vsem, kar ga zadeva (ne mi tu obračat pomena, prosim
) z ostalimi ljudmi, pa tudi z osebami. Z vsakim posebej. O vseh medsebojnih odnosih.
Ja, priznam, na začetku je to kar mukotrpno delo. Ampak potem se čez čas stvari iskristalizirajo in svoboden človek točno ve, kakšen odnos ima s kom. In ker verjetno ni neumen, ima človek le minimalno število pravil - in pozna jih vsa! Ne pa tako kot zdaj, ko sploh ne vemo, kateri zakoni nas obvezujejo...
Ta pravila je treba jasno povedati in obe strani se morata z njimi strinjati!
So pa tudi pravila, ki jih človek določi sam, pa se morajo vsi ostali strinjati z njimi. Ni ravno veliko takšnih situacij. Na primer, če človek na mejo svoje posesti obesi napis: "Prehod prepovedan. Kdor tega ne upošteva, bo ustreljen" in ta napis vidijo vsi, potem se vsak, ki gre čez to posest, strinja s tem pravilom, se pravi da se strinja, da bo ustreljen. Če se z njim ne strinja, pač ne gre na to posest. Tako preprosto je to. (pa ne se mi, prosim, obesit na to, češ da je neumo)
Neka skupnost svobodnih ljudi lahko sprejme svoje zakone/pravila. Vsi sodelujoči se jih morajo držati v okvirjih, ki so določeni v teh zakonih/pravilih. Lahko sprejemajo tudi zakone/pravila, ki se tičejo sodelovanja z drugimi skupnostmi ljudi, na primer.
Verjetno se sprašuješ, v čem je pa potem razlika med tem sistemom, če ustvariš nov sistem?
Razlika je fundamentalna. Razlika je v tem, da v našem sistemu nekdo (poslanci) sprejemajo zakone, s katerimi se ne strinjamo, za katere sploh ne vemo, da obstajajo. Ljudje (svobodni ljudje) se strinjajo z zakoni, s katerimi se strinjajo. Ja, vem, hecno se sliši, ampak ne vem kako to drugače napisati. Mogoče tako, čeprav se sliši še bolj nenavadno: če se svobodni človek ne strinja z nekim pravilom, mu ga ni treba upoštevati (čeprav to pomeni, da mora vse člane skupnosti svobodnih ljudi obvestiti o tem). Ali pa je treba vsa pravila sprejemati s konsenzom. Ne vem, nisem se ukvarjal s tem, to so v tem trenutku malenkosti, ki se bodo pravočasno porihtale.
Kar me pripelje do druge razlike med našim sistemom in sistemom, ki ga lahko ustvarijo svobodni ljudje: iz tega drugega lahko kadarkoli in brez težav izstopiš (kar pri našem trenutnem sistemu očitno ni tako)
Je zdaj razumljivo?
Home
Pages: 
