gape wrote on 03.04.2012 at 19:00:07:pa se trenutno usi bojijo za preživetje
no comment
gape wrote on 03.04.2012 at 19:00:07:vem da je razkorak med bogatimi in revnimi prevelik in da ga je treba zmanjšat in se bo zmanjšu, tko al pa drugač - to je jasno ... vprašanje je samo kako ga zmanjšat
Ok. Jaz lahko argumentiram, da kapitalizem zmanjšuje razlike med revnimi in bogatimi. Prisluhni:
Recimo včasih so sam bogati imel muziko. Včasih ni bilo tehnologije, ni bilo proizvodnje predvajalnikov glasbe.
Bila je samo muska, ki so jo igral v živo. Torej včasih so samo bogati lahko poslusal musko, revni ne.
Danes, lahko vsak revež poslusa muziko.(kapitalizem dela srednji sloj)
Bogati so včasih pač mel ljudi "zaposlene" (ali pa zasužnjene) ki so jim recimo pral obleke, pripravljal hrano, čistili stanovanje.
Revni so mogl vse to sami narest.
Zdaj so bogati na istem, revni so pa dobil pralne stroje, kuhinjske pripomočke, čistilne pripomočke. (kapitalizem dela srednji sloj)
Včasih so recimo bogati potoval s kočijo, ki je bla najeta, revni so pa peš hodil okrog, po možnosti bosi.
Danes bogati potujejo z hudimi avti, revnejši pa z bednimi avti. Za moje pojme velik manjša razlika.
Bogati imajo danes svoje avione in se pelejo okrog, navadni ljudje se pa pelejo z avioni pač z večimi ljudmi. Je to res večja razlika?
Lahko bi nadaljeval in nadaljeval...
Kaj pomagajo bogatašu miljarde, pač jih ma, ampak primerjava standarda življenja iz preteklosti in danes , bogatih in revnih se MANJŠA.
Kralj v 18 stoletju je živel slabše kot danes povprečen zahodnjak.
Takrt k ni blo WCjov, so mogl tut kralji metat fekalije čez okn.
Vem kaj ti vidiš, razliko v denarju. Samo ta denar, kaj mu bodo miljarde, če ne more met tok večjega standarda.
Perejo jim še zdej tko k včasih, prpravljajo jim hrano tko k včasih.
Če mene vprašaš, se je za bogate življenje manj spremenilo kot za množice. Včasih so imel bogati velik večjo prednost pred revnimi, kot imajo danes. In za to je odgovoren kapitalizem in masovna proizvodnja stvari za množice.
Kapitalizem je naredil največ za srednji sloj, saj, ubistvu je kapitalizem ustvaril srednji sloj. Prej ga ni bilo.
Da so pa nekateri ljudje izjemno revni, ja lej, tut prej so bli, še veliko bolj.
To je tko kot da bi recmo zdej nardil zdravilo za AIDS, pa bi ozdravu 50% ljudi. Pa bi potem ljudje kritiziral, kakšno bedno zdravilo, sam 50% ljudi ozdrav, to je sramota! Kaj pa ostalih 50% ki trpijo a?! Na njih pa noben ne pomisli?! itd... In podobno ti kritiziras kapitalizem.
In zahtevaš, analogno, da se to zdravilo odstrani iz družbe, ker po tvoje škoduje. Povzorča neenakost med pacienti in to je narobe. Ne vidis pa, da je določen segment na boljšem.
In tudi danes najbolj revni niso tok revni, kot so bili včasih najbolj revni revni. Če zastopiš.
Je res tezko razumet, da recimo človek, ki zadosti željam miljonom ljudi, zasluži multiplikator več kot človek, ki zadosti željo enemu človeku?
Kajti to je pravi kapitalizem. Kako ustrežt ljudem. Kako jim olajšat življenje. Kako jim ponudit nekaj, kar rabijo in hočejo.
A ni to prav način razmisljanja ljudi v sistemu?
To je zame neke sorte solidarnost, ki je primerno in proporcionalno nagrajena. In kaj je največji trik kapitalizma: da človekov lastni interes spremeni v družbeno dobro. In zato tak sistem deluje odlično.
V človekovi naravi je, da deluje v lastnem interesu. In tega pač ne moreš sprementi na silo. Zato je ta sistem tako dober, ker obrne človekovo naravo v prid družbe.
Zakaj je en izumu pralni stroj? A je meu ta v glavi, joj kok hočm bit dobr do ostalih in bom neki naredu za njih? Verjetno ne.
Mogoče pa. Ampak on je deloval v lastnem interesu, in posledično je družbi priskrbel stroj, ki jim lajša življenje.
In potem maš ljudi k jamrajo , joj kok so ljudje taki pa taki, pa so arogantni pa so nevem kakšni.
Lej, če bi bli vsi ljudje moralni, dobrodelni, itd.. bi deloval katerikoli sistem. Ampak niso taki!
Upoštevat je treba človekovo naravo in v skladu s tem naredit sistem.
Ignorirat človekovo naravo in naredit socializem in pričakovat da bodo ljudje delal direktno za družbo je naivno(socializem). Ne deluje, človeštvo to že probal 100x, ne dela. Ljudje v takmu sistemu enostavno nočjo delat. Ni stvari, ni hrane, revščina, lakota, itd..
Če pa ljudje delajo za sebe, imajo velik večji motiv in inciativo, in zato
ne sam da pridelajo hrano, pridelajo še ziljon tisoč miljon taužnt osemsto triljonov stvari ki zabavajo ljudi/jim lajša življenje, itd...
Home
Pages: 
