Lepo pozdravljeni

Par tednov nazaj sem začel malo geldati po vodi.

Zanimalo me je kako je zgodba o vodi ratala tako glasna.

Pri kvaliteti vode sem najprej zelel zvedeti o karateristikah. Za ta namen naj bi se uporabljlo kopico testov in predvsem zelo komplicirnaih analiz in tako naprej.

Nekako sme naeltel na zivo vodo.

Z njo oziroam le ta naj bibial določena z naslednjimi akrateristikami:

1.) nizka površinska napetost
2.) nizek oziroam negativen redok potencijal .
3.) voda ne sme imeti spomina to ej funkciaj klustrov, azto bi mogla voda meti nizek procent povrsinske naeptosti
4.) energitiziranje kaj apej to pane vem

Predvsem se spustil potem postopno v vsako azdevo posebej.

Površinska napetost vode.

Le ta omogoca dolocenimi zuzelkami da lebidjo na vodi. Predvsem je mozno celo majši kovanec prepricati da lebdi na vodi. dejstvo je da nizja ej ta napetost voda se lazje vsrka v celico preko celične membrane. Stroji oziroam aparati za merjenje tga so okol 5000 evrov.

Redok potencijal.

Le ta kaze koliko je negativnih delcev v vodi oziroma koliko je ionov v vodi kar je posledica prostih leektronov ce sme prav razumel.
Pri vodi ki ima nad 0 ni pomoci in ni ziva voda. Vode so med 300 in 400. Flaska ti zbiej to za 150mV. Predvsem poa ionizatorji tolcejo med -400 do -300mv. Predvsem to potrebujete ker z tem se potegne iz celic vse stvari niso ok. Predvsem gre tuakj za tako imnovano antioksidacijki efekt.

Če povazmem, nizak površinska napetost rabi voda da gre v celico, redoks niski pa je zato da dobis oksidacijske zadeve. Predvsem potegen baej ta voda vse ven akr je v celici ne ok.

Spomin vode.

To pa je sledec fenomen. Ce imas kluster kateri ej razlicnih oblik iam vode razne fore. Predvsem gre tako. Spomin in avoda ko iam velik kluster molekul skupaj zbranih toda ce je tkao potem površinska napetost raste.Ko to razbijes se moelkule razbijejo in ratajo kako bireku manjs egruce in azto površinjsk anapesot pade.


Sedaj pa imam apr vprasanj.

Ki so res neumna.

1.) Voda iz revezrne ozmoze ima razne filre in ce mas re sok filet pol prides nekako do 5ppm snovi na vodo. In z destialcijo prides do iste fore skoraj, razliak je le ta da je ozmoza voda lai destilriana voda sti drek smao da z zelo hudim filtrom prides na sito vrednost ppm.
Vprašanje ki ga imam pa je ta, taka voda zelo brutlano vlece ven iz telesa vse kar lahko dorbe stvari in slabe stvari. NO sedaj pa narpej. Zdej en razumem zakaj folktkaovodo pije, baej da se razcisti ok. Pol ce mas kako kuro pije ste vode in ti potegne vse ven od mineralov v kosti in naprej.

2.) Pol ap se to vdo energitizira, cak mal kaj paej to zdej. Najprej vodi vazems se bozej fore od mineralov in pol jo se enrgitiziras kaj ap zdej to pomen. Mislim, kot sem videl in mislil in tuhtal kaj to pomeni da vodo tvoris sedaj v enek  zdej nore gruce nazaj da iam voda nek spomin in pol ji naraste površinska napetost pol ap sploh ne bos hidtotiziral celice. TO je noro. kaj pomni enrgitizriati vodo.

Ne le da obe točke  zejbeta vodo da je agreivna s epovecata ji površinsko anepsto.

3.) Ionzatoji, inonizatorji so baej ful strupeni, in jih folk splohen priporoca. NO zdej pasmo tam. Kako appol odplaknes stvari ven., MIslim,. kot sem jaz razumel nekateri ljudje priporcajo pitje destilirane lai vode z ozmoze in da ti pobere vse ven kar koli sam v telesu zato da te reci potegens iz telesa ven. Prepovednao ap ej to vodo piti pri jedi, ker med jedjopa ti vse te ok reci noter dajes in tui ne ok reci in ne sme spiti teh dveh vod.,
Predvsem je tukaj noro to, da jes in dajes stvri v telo minerale itd pol ap to ven vleces z vodo mislim to ej ap res noro.

4.) Naslednaj zadeva k mi je pa se bolj nora pa je ta, da voda baje sploh ne igra vloge tako velike. Oziroma v vodi imamo anrganske snovi ane ki jih telo en mreo uproabiti zato minerale sploh en mores dobiti iz vode. cak mal WTF,... kaj pa pol mineralna voda pa te fore k vsi neki gonjo ja pij to pij ono. Ce mas ti mmoter anroganske zadve pol psloh ni fora kaj uazesm vtrgovinijebs donat in radnesko pol. Se bolj noro pa je to,. da snao stvari ki jih telo lohak vzame je organskeg aizvora tkao da lahko te reci potegnes smao iz sadja,...
POtem sem sle narepj geldati laboratoisjek teste iz stiskalnic in baej da ce stiska ssadje in zečlenajvo potegnes vse ven ki ni oksidirano in je to najbolj brutlani antioksidant.  Sedja me pa toel zanima, kako za bozjo voljo, bos v telesu mel zdrave ksoti itd, ce pijes vodo z nizkim redoks potencijalom saj ti potegne ven vse kar imas. dorbega in salbega. celo osteropozo ljudej dobijo ekr pijejo ionizirnao vodo.

Zakoenc ap se tole,... kot viim ane, redoks potencijal sploh ne sme biti nizji od nula, ekr ioniziran voda je salba ker ti potenge vse ven. Sedaj ap rata rpoblem, kako ap bos drgac pol ven vleku vse sranje iz telsa k se nabira.

Prebral sme tudi repsno hrano in nastal aje cela zemda. Tam en smes jesti kao mesa smao blajkovi pa rpesnojeci ne mreojo vzdrzevati, izadjao zobje krvavitve itd,. smao deset procento vljudi kiso rasnojedci lahko normmano zivijo z msao zelenjavo.

To mi je grozno.

Najbolj zanimvi predvem pri zgodbi o vidl pa je tole.

Ce imas cistovodo kemicno cito vodo, in ji klustre obnes tako da so skodljivi lahko pobijes ljudi.

Veste kaj to pomen, da ce je en bunbar to pogruntal, pol lohak frekvenco nstiam in pokolje vse zvio an tej zemlji.

MISLIM NORO FOLK.

Sem geldal enek pokus eki so bili urejni, in vsi ki so not bili so bili zastrupljeni in rpeprelajni v voajskobonico ko so delali jaen rpojekte za voajske bioloske laboratorije. Pri rpegledu so bili obvecni da so pili smao h2o, toda strukturainje.
Pol sme geldal narpej te fore kako se pvoezjejo te azdeve. Veste da se v klustru kjer se poajvijo voden moelkule voden molekuel menjajo.
Kluster je recmo veliko molkul med seboj orientiranih in majo odloceno obliko in ta obliak ej zelo pomebna inje funkcija frekvence, potem ap se voda spominja unci se menajvjao se moelkuel v tem klsutru in kto bi voda bial en velik disk za sranejvanej pdaotkov. MIslim,..

Sel sme narepj in bral bral,. boljs embral bolj nor sem bil.

Potem pa je bilen modelki je nasel par zadev in pac je predaval o tem kako je pobeno kaj voda iam v sebi kemijsko, potem ap na kocnu priajvi, da to vse sploh ni vazno da je bolj vaznokako iam obliko struturo klsutvo voda.

No pol ap sem reku dost o tem.

Ce ma dko akj infroamcij ali c eje kaj geldla lai se ucil ali vzedel o teh receh naj napsie ker mi res pocsi ni jsno nic vec.

Zakoenc ap se tri besede o vodi ki so ap zelo nore.

1.) Veste da obstaja H2o, predvsem
2.) no obstaja h3O
3.) Veste da obstaja H4O

cene so tudi po 180 evorv za 250 mml,.. mislim,. noro

en atom kisiak in štirje atomi vodika, spet skupaj ker telo naj bi preteznouproabljalo vodik zakurjavo, enrgijo itd,..

mislim otelje nroo zemri bolj,...

lp.