M.L.
|
Večina je šarlatanov, kateri v naivnosti ljudi vidijo le dober zaslužek. Nekaj je pa tudi pravih resničnih zdravilcev, katerim ne gre za denar ampak predvsem za pomoč soljudem. Pravi zdravilci imajo ta dar in moč zdravljenja v polni lasti, dokler njihova želja po dejanju in pomoči izhaja iz ljubezni do bližnjega. Torej njihova zdravilna moč ostaja vse dokler jo hranijo in polnijo z dejanjem ljubezni do sočloveka. Če pa takšnega zdravilca zavede pohlep po denarju in napuh pred sočlovekom, in začne svoj dar uporaljati zgolj zaradi svojih materialnih koristi in ne prvenstveno v korist pomoči potrebnega, s katerem v ljubezni do bližnjega pridobiva in krepi potrebno energijo za svoj dar, pa svoj zdravilni dar kmalu izgubi in postane le še navaden goljuf.
Pravi od Boga blagoslovljeni zdravilci se tega tudi zavedajo, zato ostajajo trdno v svoji ljubezni, zaupanju in veri, in delujejo iz ljubezni do Boga in sočloveka. Zato nikoli ne zahtevajo denarja ali kakšnega drugega premoženja od tistega, ki so mu pomagali z močjo zdravilstva ali pa z kakšno drugo od Boga prejeto nadarjenostjo. Pravi zdravilci se tudi po tem ločijo od goljufov in sleparjev, kateri zelo radi na veliko oznanjajo svojo moč zdravilstva, denar pa znajo iztisniti iz ljudi na pretkane posredne vsemogoče načine. Tako da, kdor ni slep in ima ušesa, bo z lahkoto prepoznal te samooklicane zdravilce.
Seveda pa tudi pravi zdravilec ne more ozdraviti vsakega bolnika, če le ta ni pripravljen verjeti in spremeniti načina svojega življenja. Ravno od takšnih pa lažni zdravilci vseh vrst poberejo največ denarja, ker takšni ljudje so pripravljeni plačati kolikor so zmožni, saj v svoji naivnosti ne vidijo svojega napačnega ravnanja v življenju iz katerega pa izhajajo vse vrste bolezni. Nočejo se spremeniti, ampak hočejo takoj ozdraveti, zato se oprijemljejo vsake še tako namišljene rešilne bilke. Tukaj se pa začne raj za šarlatane in več kakor je takšnih ljudi na svetu, več se tudi pojavlja lažnih zdravilcev, goljufov in sleparjev. In če imamo odprte oči lahko tudi z lahkoto vidimo na kakšni duhovni stopnji naša družba danes živi.
Vse bolezni izvirajo iz pokvarjenosti naše duše, naj bodo to telesne ( mesene ) ali pa same duševne. Pri zdravljenju vsake bolezni pa je najpomembnejše, da najprej ozdravimo bolano dušo, zaradi katere je tudi zbolelo dušino meseno telo. Zdrava duša je tudi najboljši in najbolj učinkovit zdravnik svojega mesenega telesa, če duše ne pozdravimo temveč ozdravimo samo meseno telo, se bo bolezen prejkoslej ponovila, ampak vedno v hujši obliki. Zato pravi zdravilci zdravijo z močjo ljubezni in tako z močjo energije, ki se skriva v nesebični ljubezni do bližnjega, vplivajo na bolano dušo. Tako dušinem astralnem telesu dovedejo mankajočo energijo s tem pa popravijo uničeno zaščito pred negativnimi entitetami, katere napadajo in se hranijo z dušino življensko energijo, katerih napadi se kažejo kot posledice vse mogočih bolezni. To zaščito pa je duša zapravila z nepravilnem načinom življenja in s tem posledično tudi z nespoštovanjem ljubezni do bližnjega, katero pa vsako dušo napaja z energijo ljubezni, in tako vzdržuje moč obrambe njenega astralnega telesa pred škodljivimi vsiljivci.
Torej, pravi zdravilci vsekakor so, vendar pa je veliko več prevarantov, goljufov in sleparjev, katere pa je potrebno spoznati. Spoznamo jih pa samo po njihovih sadovih. Tisti, ki si kopičijo materialne sadove in se dajo častiti pred svetom, so lažni zdravilci, goljufi, prevaranti, naduteži in široko ustneži. Tisti, ki pa živijo v svoji preproščini in skromnosti, so vedno dobre volje in veselega srca in ne dajo na materialno bogastvo skoraj nič, ampak samo toliko kolikor rabijo za človeka dostojno življenje. Prednost pa dajejo pomoči potrebnim in z veseljem in ljubeznijo svojim bližnjim delajo svoja humana dejanja, so pravi zdravilci, poslani in blagoslovljeni od Boga.
Pa lep pozdrav.
|