Dante wrote on 19.12.2011 at 19:40:37:Hvala M.L. za izčrpno razlago o svojem stališču do krščanstva, duhovnosti in Svetega pisma. Sprejmem tvojo razlago kot takšno, vendar ... v prejšnjem postu sem namignil na nevarnost zablode zapisane resnice ali raje rečeno božje modrosti. Poudaril sem, da to ne pomaga pri iskanju ... kaj že ... svoje duše in Svetega Duha. Moja izkušnja je takšna, da do nekega trenutka nisem nič kaj posebnega vedel o Svetem pismo, niti nisem prebiral evangelije ... to me ni motilo, da se že prej spoznal sijaj svoje duše in kasneje se približal Svetem Duhu, ki deluje na tem svetu. Torej poznate "drugačno" ali celo izvornejšo verzijo Svetega Pisma. Ne vem kaj posebej o tem, toda če so to kanalizirane verzije resnice iz tistih preteklih časov, potem me to ne zanima več. Pretekle zgodbe in pretekli Učitelji še niso pomagali do resnične duhovne izkušnje. Razen če je vaša duša že imela stik z živim Učiteljem v prejšnjih inkarnacijah. Takšne vrste usoda, ugodna karma se prenese naprej in ta zavest spodbuja iskanje resnice, modrosti, ljubezni, ... Kako pa usmeriti tak duh iskanja pa je že druga zgodba. Res pa je včasih koristno kaj prebrati, ker te to lahko usmeri na pravo pot, do duhovnih ljudi ali podobno.
Lepo je slišati, da ste našli v novem Svetem Pismu stopnje duhovnega zorenja od ličinke in kako izgleda združitev s Svetim Duhom.
Oprostite, moja Pot ni šla takole da bi si predstavljal stopnje in vizualiziral spojitev s Svetim Duhom. Najbolj moteča zadeva v duhovnosti je ravno Um, ki te lahko prevari na tisoče načinov. Če nimate zaščite za razblinjanje mentalne iluzije, potem je take vrste izkušnja, tudi glede stika s Svetim Duhom, le slepilo, trik Maye (Illuzorne Moči!). Ravno kanalizirane verzije Svetega pisma so tako privlačne tistim, ki so nagnjeni k pisani modrosti ali vse dojemajo bolj na nivoju intelekta. Ne vem, če je to primer z vami ... upam da ni, morda o tem spet mimogrede pišem.
Meni Sveto Pismo in podobno niso kaj pomagali pri duhovnem razvoju, niti niso pripomogli k spoznavanju Nebes in Svetega Duha, višjih bitij, ... isto tako vidim razkorak s svojo iskušnjo še pri Vedah oz. pri BhagvadGiti. Najprej sem se moral spoznati kot duša, iti do svoje lastne resnične moči, ki deluje v vsakem človeku, nekoliko kasneje pa sem spoznal Svetega Duha, ki deluje preko višjih ravneh ... povezuje nas z Izvorom mane oz. tretjim Nebom. Kakšna je vloga tretjega Neba po novem Svetem Pismu?
Šele par let kasneje sem srečal živečega Učitelja in počasi sem preko njegovih sporočil, pisanih kot izrečenih, razumsko bolje razumel svoje prejšnje notranje izkušnje. Poznej sem se šel še malo dodatno poglabljat v takšno Sveto pismo kakršno je ... saj je v njem veliko biserov, ni tako napačno ... nasprotno od vas bi rekel da večina zadev tam dobro stoji, skoraj vse kar je potrebno za pristop k duhovni poti je tam korektno prikazano, posebej v primeru Jezusovih razlag in prilik. Seveda vse z vidika preteklega konteksta. Toda v teh besedilih ni razložena moč in vloga Besede, pa tudi ta Beseda ne more "skočiti" ven in preiti v čitajočega človeka.
Ni pa mogoče le z branjem doživeti podobno notranjo izkušnjo, niti ni mogoče s tem dobiti orodje s katero se duša očisti ... vse to je le zaradi radovednega razuma, za kažipot. Postaviti se treba v sedanjo izhodišče, v resnično doživeto ne pa to kar je bilo prej in si nekaj domišljati.
Veliko knjižne duhovnosti seveda pomaga pri razvoju določene ravni modrosti, ampak ... to ne pomaga na naši Poti ko moraš postati najprej v sebi "prazen", svoboden in v objemu Svetega Duha in Njegove Besede. Samo tedaj se v tako izpraznjeno zavest lahko prelije nekaj čisto novega. Amen!
Iskanje Poti, resnice, Njega, po vzhodnjaških filozofijah pa sem še najmanj prakticiral preden sem spoznal Učitelja. Sedaj vidim, da je to tudi po svoje navlaka in še pomankljiva povrh. tu so stvari razložene le do nekega nivoja, dalje ni ničesar. Oprostite tam ni istega Boga Očeta, kot je govora v Svetem pismo. To je že nekaj drugega ... krišna, Brahma, Maheš, Višnu, Šakti. Šele ko sem od Učitelja o tem nekaj prebral in slišal, sem pogledal podrobneje Vede. Prej samo nekaj kar so spisali tile krišnovci, kar pa sem kasnej vse pozabil. Strinjam se z oceno, da je tale vzhodnjaška duhovno izročilo še bolj sploski teren od krščanskega izročila. Kaj šele Koran, ampak o temu ne bom izgubljal besed. Če kaj rad preberem iz vzhodnega duhovnega izročila, potem so to Kabirjeve, Hafizove in Rumijeve pesmi. Tam so po moje pravi biseri modrosti, govorijo o resnično občutenem in ni puhle filozofije.
x_igor .... vprašal si nekaj, vendar tisto dvoje ne drži. Po drugi strani pa nisem prepričan kaj te res zanima. Duhovnost ali omama? Oboje hkrati ...
Ne, hvala.
pozdrav!
Tudi jaz se ti zahvaljujem za iskren pogovor. Če začnem pri pisani Božji besedi ali modrosti, vsekakor obstaja nevarnost zablode iskalca, tisti, ki v Svetem Pismu ne išče Resnice z ljubeznijo in veselim srcem, naj raje opusti svoj namen, sicer ga čaka Božja kazen, katero pa si takšen iskalec naprti sam. Zablode tudi vnesejo ljudje ki ne premorejo duhovno raven Svetega duha, kot so razni prevajalci, prepisovalci in razlagalci Svetega pisma. Takšni svetni strokovnjaki ne dojemajo Duha v zapisani besedi, ker jim je tuj in protisloven, zato spreminjajo prilike, pridige in novice Jezusa z zapisano besedo v materialni pomen, katerega pomen si lahko razlagajo in predstavljajo s svojim umom.
Res je kot praviš, da za samospoznanje ni porebno prebirati Svetega Pisma in se mučiti z razumevanjem le tega, dovolj je že če človek pride do Postave in jo spoštuje. Božje zapovedi so dane od Boga ljudem za dosego najvišje stopnje duhovnosti in pot do Božjega duha, če se ravnajo po njih. Torej, kdor spoštuje in se ravna po desetih Božjih zapovedih garantirano doseže najvišjo stopnjo duhovne razvitosti, ali večno duhovno življenje.
Osnova za napredek v iskanju Izvora, je ravno spoštovanje do Postave in z ravnanjem po njej. Človek, ki se trudi spoštovati zapovedi, bo slej ko prej sposoben duhovnega razmišljanja, s tem pa postane iskalec duhovne Resnice. V iskanju in srečevanju z duhovno besedo se mu vid vedno bolj bistri in duh Resnice mu postaja vedno bolj prepoznaven. Naposled Svetega duha prepozna kot svojega, tako združen ima potem vsak trenutek vpogled v ocean modrosti, kjer je videna modrost ista za vsakega duha v Svetem duhu in po Svetem duhu. Zato, kdor poseduje Svetega duha je nezmotljiv in misli in vidi isto, kakor vsi ki so polni istega Duha. Tako je združen z vsemi v Duhu, čeprav so lahko tudi oddaljeni drug od drugega tisoče kilometrov, kajti Nebeško kraljestvo ali treja Nebesa je njihov dom.
Božja beseda, ki je enkrat izrečena velja za vse večne čase, zato ni pomembno če je bila izrečena v preteklosti, saj velja enako za danes in za vso prihodnost. Če ne bi bilo tako in beseda ne bi bila večna, je ne bi bilo mogože zapisati vedno znova in znova skozi tisočletja. Le tako se lahko ohranja čisti Božji nauk in je posredovan preko Božjega duha ljudem, ki ga polni istega Duha lahko sprejmejo. Če ne bi bilo tako, bi že zdavnaj čistost Božjega nauka izginila z obličja zemlje, bohotil pa bi se pomanjkljiv človeški nauk, poln napuha in pohlepa. In ravno človeški um je tisti, ki bi zavrgel vse kar je Božjega.
Božja beseda je polna ljubezni, povedana je v ljubezni in govori iz ljubezni, zato kdor premore dovolj ljubezni, ga Božja beseda pritegne zaradi sorodne se ljubezni. Takšen človek ima za varovalo pred lažno božjo besedo svojo plemenito srčno ljubezen.
Tudi jaz trdim enako, da knjižna duhovnost ni dovolj za dosego cilja, ampak le resnična plemenita dejavnost in dobra dejanja do sočloveka, samo to šteje, takšna je tudi dejavna živa vera in ne nemo premikamje ustnic in čaščenje malikov. Brez dejavne žive vere ni napredovanja v duhovnosti, zato nam samo govorjenje in modrovanje nič ne koristi, če ne delamo tako kot govorimo.
V vzhodna izročila se nisem nikoli kaj posebnega poglabljal, zato ne poznam skoraj nič, razen kaj malega, se mi pa vseeno zdi da v globini ved gre čutiti istega Boga in Duha.
Pa lep pozdrav.
Home
Pages: 
(Read 141805 times)
