Boštyxz wrote on 05.03.2010 at 08:29:16:

Je rekel Bošty predsednik Prostovoljnega Duhovnega Gasilskega Društva BML.

Quote:


JE g.DAVID KO VIDI TELE IN TRDI,DA JE TO VOL.

Človek s samim razumom in s svojo še tako jasno in ostro pametjo ne more razumeti nič duhovnega. Ne more razumeti življenja in njegovega temeljnega – končnega namena; razum in pamet imata namreč svoj osnovni sedež v možganih in krvi, ki ohranja možgane v določeni dejavni napetosti, zato le-ti ohranijo sposobnost, da sprejmejo vtise in podobe materialnega zunanjega sveta,primerjajo njihove oblike in učinke in si nazadnje iz tega naredijo vsakovrstne sklepe.

Toda vse to so stvari in podobe materije, v kateri čuti glave nikdar ne morejo odkriti nič duhovnega. Ker pa je življenje le nekaj duhovnega, ga lahko doumemo le v njem in po njem.

V človeku morajo torej biti še drugi čuti, s katerimi lahko človek v sebi občuti in opazi tudi duhovni življenjski element in ga tako tudi postopno razume v vsem njegovih globinah, povezavah in odnosih.

Kateri pa so ti notranji čuti?? Obstaja pravzaprav le en sam čut, in ta se imenuje ljubezen, ki prebiva v srcu. Ta čut je treba predvsem krepiti, vzgajati in očiščevati. Vse, kar človek počne, hoče, misli in presoja, mora razsvetliti in presvetliti življenjsko vroč svetlobni plamen iz ognja čiste ljubezni, da se vsi duhovi prebudijo v jutru porajajočega se življenjskega dneva v človekovem srcu.

Ko se prebudijo vsi duhovi v mislih, besedah, dejanjih in delih, se začnejo premikati in notranje duhovne svetlobe polni človek jih kmalu in zlahka zazna, ker se že takoj, ko se začno premikati, izražajo v različnih oblikah.. Te oblike pa niso naključne in prazne, temveč vse ustrezajo neki vidni duhovni dejavnosti iz območja Božjega reda.

Tega pa človek ne more videti s svojim razumom in s svojo ničevo pametjo, temveč le z življenjsko plamenečimi očmi svojega duha, ki je ljubezen.

Zato lahko to sprejmemo kot trdno pravilo in potemtakem rečemo; noben zunanji svetni razum ne more nikoli doumeti in uzreti, kaj je v človeku; to zmore edino duh v človeku. In tako tudi Boga ne more spoznati nihče drug kakor prebujeni Božji duh v človekovemu srcu, ki je postal nadvse dejaven in je tako kot Bog sam najčistejša ljubezen in večni sabat v človekovem srcu.

Kdor pa tega najžlahtnejšega dela v svojem srcu še ni nikoli negoval, tudi ne ve koliko je vreden, zato je razumljivo, da takšen človek postane najtrši bogotajec in kljub vsemu svojemu iskanju ne more priti na sled večnemu božanstvu, ki je vse ustvarilo, ki vse prešinja in vzdržuje.

No pa lep pozdrav.

Meni se zdi da ljudje razumejo zadevo tak , Nekateri se zatekajo k srcu temu govorijo duhovnost , nekateri pa k pameti . Tisti duhovni ne priznavajo uma ampak jim je bolj pomembno srce in oni drugi obratno . Samo ne moreš živet niti samo iz srca niti samo iz uma pa obsojat ta drugo in mislit da je tvojo pravilno . Če imamo um in imamo srce pomeni da je oboje isto pomembno , mogoče ko se oboje skupaj zlije v eno mogoče je tak najbol prav .

Alojz in Sandib wrote on 29.03.2010 at 13:50:01:

Razumem , se tui strinjam .

Dante wrote on 30.03.2010 at 19:14:02:


Prvi samodozoreli-imaš prav. Samo to ni odvisno samo od njega,ampak je zadeva vesoljno samopogojena neodvisno od prvega samospoznanega.
Zato Jezus izreče besede samospoznanja: Ne moja volja-tvoja volja Oče (vesolje)naj se zgodi.

Jezus se tistega trenutka zave,da mora njegova volja sprejeti vesoljno univerzalno (očetovo)voljo,da bo potrjen v vesoljnem božjem samospoznanju in bog v njemu samospoznan.

Dante poznam Jezusovo pot,poznam pa tudi današnjo človeško naravo-ni kaj veliko za pričakovati dobrega-se popolnoma zaveda.Tole pisanje pa ostane. Tako,da ni za obupavati-dejstva in stanje človeškega duha je pač takšno kot je.

M.L. wrote on 02.04.2010 at 21:46:21:


ML TI imaš sigurno srčno napako-razum pa na prepihu v glavi.
Dušo med nogami-glavo pa na prepihu. Tebi so o pravih čustvih niti sanja ne.Ti si ena podrepna muha,ki misli,da je čustvena,kjubezniva,pametna,a bistvu se ena navadna vase zagledana omotca.