[quote author=Devi link=1263754696/106#106 date=1264361451]
Quote:M.L. wrote on 24.01.2010 at 18:22:58:Eni tukaj mi pripisujejo fanatično krščanstvo, drugi spet strogi ateizem??
ja, sej zato pa je tolk zanimivo.
ne glede na vse, za svoj temelj jemlješ osnovno krščansko dogmo padca.
Prav za prav imam za temelj ljubezen iz katere izhajam in črpam svoje vedenje. Če je padec angelov ravno krščanska dogma, to ne vem, vem pa da se je z padcem angelov in njim pridruženim skoraj nešteto drugih duhov, začelo rojevanje materialnega vesolja. Od koder je tudi izhodiščna točka teorij o nastanku vesolja. Sicer pa kdo ne razume prispodob o padcu angelov, tudi ne more tega dojeti.
Quote: Quote:Seveda je vse duhovno, samo materija, katero lahko vidimo in otipamo je duhovno obsojeno, z drugimi besedami povedano; duhovno tako zelo zgoščeno, da je postalo trdna materija. In v tej materiji padli duhovi prestajajo sodbo ali kazen.
in zelo si prepričan v padec, v greh in kazen.
kaj pa če je vse samo izkušanje, samo odločitev? odločitev, za katero je treba imet dovolj močno srce, da spustiš svoje dosežke. ne bi hotel bit ena lepa marjetica na travniku na en krasen sončen dan? pa ne glede na vse? a ni naše oklepanje človeškosti, naše teženje k duhovnemu in naše bežanje iz materije zgolj eno samo totalno nezaupanje v celostnost vsega, kar smo. v enost, ki naj bi bili?
Ne, da sem prepričan, ampak tako je. Vsak ki ni slep mu je to povsem razumljivo.
Pa saj nevedno izkušanje in hrabro spuščanje proti ne znanemu je greh, pa čeprav ne po svoji krivdi. Ena lepa marjetica na travniku je zelo odgovorna v vsakem vremenu in ji za vse mar. Če pa že ena marjetica nosi tako veliko odgovornost, kakšno šele nosimo ljudje, ker smo si zadali poslanstvo združenja materialnega z duhovnim, bom rekel drugače; prestop iz dvojnosti v enost.
Človeškost je vsekakor teženje k duhovnem razvoju, ne bi pa rekel, da je bežanje iz materialnega sveta in ne prevzemanje odgovornosti, ki nastanejo na poti mesenega življenja, prav nasprotno, ravno človeškost in s tem duhovni razvoj, nam daje moč in zaupanje v to kar smo, že tukaj v mesenem življenju, da odgovorno opravimo nalogo, katero smo si zaobljubili preden smo prišli v meso. Teženje k duhovnem razvoju je nujen, ne smemo pa zaradi tega zanemarjati materialne obveznosti in odgovornosti, ki so spremljevalci našega mesenega življenja.
Kdor pa bi zaradi poti duhovnega razvoja zanemaril ljubezen do bližnjega in sebe, bi bilo boljše za njega, da bi ostal na živalski stopnji duhovnega razvoja, ker zaradi takšnega početja nikoli ne bo dosegel nobenega duhovnega napredka, ampak bo sebe pahnil še nižje od živali.
Pa lep pozdrav.
Home
Pages: 
