Quote:Univerzalna država
Ko se je socialna država pojavila, je bila nekaj prelomnega, tektonskega, zgodovinskega. Ni bila le korak naprej, ampak skok – velik skok za človeštvo. Ljudem je v razmeroma kratkem času izboljšala življenjske in delovne razmere, dvignila jim je življenjski standard – in to dramatično. Ljudje so bili bolj zdravi, pričakovana življenjska doba se jim je podaljšala, dobili so brezplačno izobrazbo in socialno zavarovanje. Bili so zaščiteni pred nesrečami, boleznimi in brezposelnostjo, ki se je drastično zmanjšala. Znebili so se tiste strašne, umazane, odvratne revščine, bede in brezpravnosti. Dobili so pokojnine, plačane dopuste, bolniške in porodniške. Trg dela se je zreguliral in civiliziral, prepad med bogatimi in revnimi se je vidno zmanjšal. Individualno tveganje je bilo poslej kolektivno – socialna država je nastopila kot najbolj demokratična oblika kolektivne varnosti. Vse to je bilo brez primere. Zgodovina česa takega ni pomnila. Socialna država je bila univerzalna država.
A to še ni vse. Socialna država je ljudem omogočila tudi svobodo, kakršne prej niso imeli, ali bolje rečeno, svobodo sta omogočili šele solidarnost in enakopravnost, temelja socialne države, ki je ljudi zaščitila pred tiranijo trga in kapitala. Kot veste, neoliberalci trdijo ravno nasprotno: da osebna svoboda in kolektivna solidarnost ne gresta skupaj, da kolektivizem onemogoča svobodo, da solidarnost ljudi le zasužnjuje, da socialna država jemlje svobodo, da je vsaka oblika kolektivizma, s socialno državo in davki vred, le navadna tiranija, »pot v hlapčevstvo« in da lahko pot v svobodo tlakujejo le popolna deregulacija kapitala, liberalizacija trga, privatizacija in vitka država, ki svoje socialne funkcije prepusti prostemu trgu, toda prav socialna država je bila praktični dokaz, da svobode ni brez solidarnosti in brez kolektivne varnosti. Neoliberalci socialne države ne trpijo: ker je bolj pravična, bolj demokratična, bolj perfektna in bolj nevtralna od prostega trga – ker torej družbo ureja in upravlja bolje kot prosti trg, božji delec neoliberalnega evangelija.
Socialna država je ljudi zaščitila pred trgom – pred njegovimi motnjami, pred njegovimi kapricami, pred njegovim pohlepom, pred njegovimi kriznimi krči, pred njegovimi zlomi, pred njegovo kruto nevidno roko. Ljudem je omogočila, da so bili nad prostim trgom. Ker so bili nad prostim trgom, so bili svobodni. Kapital jih ni mogel zlorabljati in izsiljevati. Nobena oblika kolektivne varnosti, pravi Asbjørn Wahl, norveški sociolog in sindikalist, avtor knjige Vzpon in propad socialne države, ni še nikoli osvobodila toliko ljudi kot socialna država. Nikjer in nikoli ni še toliko ljudi živelo v svobodi kot v socialni državi. Neoliberalce, pravi Wahl, motijo socialna država, kolektivna varnost in sindikalni boj za delavske pravice, ker naj bi ogrožali našo osebno svobodo, ne moti pa jih silovita koncentracija kapitala v rokah elite – prav to najbolj ogroža našo osebno svobodo. Nič naše svobode ne ogroža tako kot koncentracija kapitala v rokah peščice ljudi – nič! Nič je ne ogroža tako kot revščina in brezposelnost, najbolj direktni in očitni posledici koncentracije kapitala v rokah peščice – nič! Revščina in brezposelnost sta nasprotje svobode, njeno zanikanje. Če je 90 % ali pa 99 % družbenega bogastva v rokah enega odstotka, potem za svobodo ne ostane nič.
Neoliberalci slavijo osebno svobodo, osebno odgovornost, nevmešavanje politike in države – davki so le vmešavanje države v osebno svobodo človeka.
http://www.mladina.si/111058/vitka-drzava/
Home
Pages: 
