Quote:Sanjal sem, da sem kapitanka ladje, rečne ladje, kot plujejo po Renu ali Donavi. Včasih sem vozil ladjo s tokom, včasih proti toku, ljudje so vstopali na posameznih postankih in drugje spet izstopili. Ponosen sem bil na manevre, v katerih sem uspel obrniti ladjo tako, da sem v obratu krmo pripeljal direktno do priveza (kar sicer ne vem, če se z rečnimi ladjami v resnici sploh da oz. počne, tovrstne manevre sem občudoval pri grških trajektih, ki začnejo zavijat petsto metrov pred pristanom in nato krmo na koncu manevra pripelje en meter od pomola). Vendar mi pri postanku postane jasno, da je ta plovba gor in dol, sem in tja, iskanje ljubezni.
Verjetno je ta ljubezen povezana s prostorom, kjer se ta vožnja-služba dogaja, področje, kjer tečeta reki Ren in Donava. Neko ljubezen verjetno čutiš do tega geografskega dela in do same tovrstne službe kapitana. Ni nunjo, da gre za dobesedno, objektivno ljubezen do omenjenih simbolov, ampak za ljubezen do stvari, ki jih ti simboli energetsko predstavljajo. Gre za energetsko izredno močne sanje, iz katerih se da črpati ogromno osmisljujoče energije. Kapitanka je anima. Anima je duša.
Če si dovolim malo moje subjektivne interpretacije teh simbolov. Geografski prostor, ki ga simbolizirata Ren in Donava, je verjetno nasprotje globalnega, moči lačnega, prostora (Manhattan). Je domač romantičen srednjeevropsko-balkanski prostor, po katerem se vozi spretna kapitanka in vešče opravlja svojo službo. Svojo službo opravlja z ljubeznijo (pošteno). Njeno delo koristi drugim, ki uporabljajo njene storitve. Pa še umetniški vtis spretnega pristajanja lahko doživijo. Ker je kapitanka, je dobro situirana, zrela, zaupanja vredna in ima zagotovljen soliden družbeni status, kar kaže na to, da so zanjo zmerni dohodki dovolj. Antipod sanj, kjer zavlada princ teme, amoralen, asocialen, čemur je priča in energetska podpora zmedeni najstnik.
Home
Pages: 1 
