Quote:Vsi imamo kdaj in kje probleme, kako pogledati skozi oči drugega, razumet njegove stiske in ovire in zavore in velikokrat smo prav hudo in celo vsiljivo pametni in polni dobrih nasvetov za druge, dosti bolj kot pa zase, kar nam bi morala biti po vseh pogledih verjetno prva prioriteta. Oz. kot pravi m, grozno radi izdiramo drugemu iveri iz oči.
Vendar to nima kakšne hude zveze z moderiranjem teh tem. Tudi moderatorji so samo ljudje, s svoimi problemi, slabostmi. Do trenutka, dokler ne začne moderator spreminjat in brisat prispevke samo z namenom, da bi uveljavil svoje partikularno stališče.
Prav tako nihče ne trdi, da meje niso potrebne, nasprotno, sam sem mnenja, da jih je treba spoštovat in da to spoštovanje naših meja lahko zahtevamo tudi od drugih. To je za vse dosti boljša reakcija kot pa nerganje za nazaj, ali umik v tišino, ali odhod s foruma, ali kaj podobnega.
Pri tem pa sam zato vidim vlogo moderatorja tudi v tem, da v skrajni sili, če ne zaleže jasna izjava in morda še dodatne opozorila, da gre oseba preko meja, uveljavi te meje, če so bile prekoračene.
Vkolikor moderator tega ni sposoben videt, potem morda ni prava oseba za to vlogo.
lp, bp
Definitivno se ne čutim sposobnega presojati o tem, kdaj je kdo šel čez meje in čigava reakcija je neadekvatna, sanjalčeva ali interpretatorjeva.
Teba se je zavedati, da je to javni forum. Ščititi je treba otroke in ne odrasle ljudi. Odrasli ljudje naj se ščitijo sami. Sami so odgovorni za tisto, kar javno objavijo. Sami morajo vedeti, kaj so sposobni prenesti. Sami naj poskrbijo za svoje meje. Tudi interpretator ima svoje meje, ki so verjetno pri vsakem in vedno dlje od sanjalčevih.
Odpori so, logično, vedno prisotni. Svojo bolečino bomo vedno branili, pa naj bo to za nas dobro ali slabo. Kdo je rekel, da so sanjalčeve meje bolj svete od interpretatorjevih ? Sem že napisal, da ne vidim razloga za beg pred neprijetnimi čustvi. Neprijetna čustva imajo svojo funkcijo in svoj smisel in odrasli ljudje smo fizično sposobni taka čustva prenašati.
"Pri tem pa sam zato vidim vlogo moderatorja tudi v tem, da v skrajni sili, če ne zaleže jasna izjava in morda še dodatne opozorila, da gre oseba preko meja, uveljavi te meje, če so bile prekoračene."
S tem predlogom se niti najmanj ne strinjam. Sanjalec ima vso možnost ne brati interpretacij nekoga, ki mu ne paše. Celo filter za to si naredil (A ni to način postavljanja meje in tako ne napasti meje drugega? ). Mislim, da je dovolj samo zaščita pred tistimi, ki preplavljajo. Že ocenjevanje ali je neka stvar žaljiva ali ne in morebitno administriranje, je v precejšnji meri prepuščeno subjektivnim občutkom in so reakcije pri takem posegu različne. Da bi se spuščali v administriranje zaščite pred neprijetnimi čustvi, se mi zdi popolnoma nesprejemljivo in zelo kontraproduktivno.
Kdor je bolan, kdor ve, da je preveč travmiran, naj tu ne sodeluje.(To bi bilo mogoče nujno napisati med pravila igre!) Tisti, ki slučajno naleti na neprijetno travmo, za katero ni vedel in z njo ne more zdilat, naj se pač umakne. Res nismo zdravniki, no.
Moje mnenje je, da ima vsak pravico napasti mejo drugega. To je temelj za dinamiko in zanimivo debato. Jaz sem tistim, ki moje meje napadejo in so pri tem dobronamerni, hvaležen, kljub temu, da pri meni taki napadi ustvarijo neprijetna čustva. Lahko so totalno mimo, pa kaj. Če so mimo, je logična reakcija ravnodušnost. Tisti, ki ob interpretacijah, ki so mimo, občutite-občutimo neprijetna čustva, pa imate-imamo spet možnost soočiti se z neko svojo težavo. Še vedno imam občutek, da gre v tej debati za potrebo nekaterih po cenzuri drugih, da bi zaščitili sebe pred neprijetnimi čustvi.