Neška wrote on 09.03.2009 at 18:28:37:Pa še ene sanje:
Zgodila se je nesreča, tragedija. Nekaj prostovoljcev se nas zbere, da gremo v reševalno akcijo. Nikogar ni živega, povsod najdemo le trupla otrok.
Lucija se upre, da je nesreča prevelika in da prostovoljcev ni dovolj, da bi lahko finančno pokrili akcijo. Zbrati moramo nek visok znesek denarja, nas je pa le malo. Lucija toliko denarja noče nameniti v prostovoljna sredstva. Pravi, da se raje obesi. Jaz zamahnem z roko, da bomo že kako, da se bo vse uredilo.
V stanovanju najdem obešeno Lucijo s poslovilnim pismom, da naj raje mi vzamemo denar in ga skrijemo. Obtožujem se, da bi lahko vedela, kaj bo storila, da bi ji to lahko preprečila, če bi bila bolj pozorna.
Sedimo za mizo, jemo kosilo. Moram povedati Saši, a raje počakam, da končamo. Potem ji povem in izgovor, da sem čakala, da pojemo do konca, se mi sliši res banalen. Saša reče, da je Lucija samomor le zrežirala, da bi dobili denar, da ni mrtva. Pomislim, kako močno je v zanikanju, saj sem Lucijo sama videla viseti. Grem nazaj v stanovanje in Lucije ni več. Začnem dvomiti, kaj se je v resnici zgodilo. Tam je neka druga ženska.
Ne vem, ali je ženska povezana ali ne, zdaj sem ujetnica neke skupine, ki ogroža svet. Če jim uidem in jih izdam, bom rešila sebe in svet. Za spodnje hlačke skrijem rdeč flomaster za belo tablo in upam, da glavni tega ne bo opazil. Začne ga iskati. Privlači me, želim ga očarati in spremeniti, poboljšati. Tudi on se odziva z neko naklonjenostjo, a zadržano. Objame me in se kot pomotoma dotakne flomastra. Zdaj vem, da ve. Vzame mi ga in se smeji, češ da sem res naivna, če mislim, da ga lahko preslepim.
Kregava se in si zatrjujeva, da si nič ne pomeniva. Z besedami me prizadene in iz maščevanja ga prizadenem še bolj. Takoj mi je žal, ko vidim, da je jezen in žalosten. Opravičim se mu in začneva se poljubljat. Strastno seksava. Proti koncu spoznam, da to ni strast temveč agresija. Vstane in se mi škodoželjno reži. Pokaže svoj pravi obraz. Le pretvarjal se je, da se mi prepušča. Igral se je z mano. Reče mi: Kaj si res mislila, da me lahko spremeniš?!
Lucija je Sašina mama, Saša je partnerica mojega očeta. kako sta prvi in drugi del sanj povezana, še nisem razmišljala, več časa sem namenila drugemu delu.
Podobne sanje o ujetništvu in ljubezni do sovražnika sem že imela, zadnje so bile avgusta 2007, ko sem bila ujetnica vojaka in sem mislila, da me bo vzljubil (ker se to ponavadi dogaja), a sem se zmotila in mi odseka glavo.
Pomemben je zadnji stavek, ki mi ga ta glavni izreče - ne morem ga spremeniti. Naivna sem, če mislim, da ga lahko. Stane me lahko tudi življenja, cel svet je v nevarnosti.
Lucija denar ima, ima dovolj energije, dovolj želje, le nameniti je noče za reševanje otrok. Tak človek se ne bo nikoli obesil. To je tvoj socialni aspekt, ki mu je tudi do otrok . Lucija je Sašina mama
. Saša tvojo mamo dobro pozna in ve, da premore dovolj socialne in materinske energije, saj je vendar ona sad te zdrave energije.
Nato pride drugi del. Si ujetnica skupine ljudi. V tem delu te socialna energija ogroža. Na sceno stopi tvoj individualni aspekt. Za hlačke skriješ rdeči flomaster. Odločiš se za "menstruacijo", hkrati pa s flomastrom dobiš p_enis. Postaneš moški, skrajni individualec, ki ne more zanositi in s tem izgubiti svobode. Sama s sabo začneš strastno seksati. Nato ugotoviš, da v tem ni nobene topline, nobene socialne energije, ampak čista agresija, čista tekmovalnost.
Te sanje govorijo o tem, katera energija bo v tebi prevladala, oziroma, v kakšnih okoliščinah bi bolj uživala; kot socialno bitje ali kot individualistka. "Moški" izgublja, ker si pogruntala, da v tem več ne uživaš najbolj,ker je vse skupaj nekam surovo in ni prave nežnosti. "Lucija", mati, ki premore denar za reševalno akcijo otrok, pa je očitno neuničljiva.
Kar se mene tiče, se mi zdi, da se da socialne in individualne potrebe druge ob drugih uspešno zadovoljiti in v obojih uživati. Potrebna je ustrezna organizacija in razumevajoče domače okolje.
Home
Pages: 
