murileon wrote on 25.02.2009 at 14:19:35:


Zdaj, ko sem prebrala tvoje vprašanje, sta mi na misel prišla dva spomina.

Prvi je, kako se sama igram na travniku, pravzaprav samo sedim na travi in se pretvarjam, da sem slepa kraljična, ki trpi pod kruto mačeho in čaka svojega princa, da jo reši. Kraljična je nežna, mila, dobrosrčna in lepa, vsi jo občudujejo. Ve, da bo princ prišel, le prej mora pretrpeti tisto, kar ji je namenjeno.

Drugi je spomin iz osnovne šole, ko so me spraševali, kako se počutim oz. kako je zdaj, ko sta starša ločena, in sem bila precej jezna in zadirčna, češ da je ok, da se nič ni spremenilo.

To jezo in sprenevedanje, da je z mano vse ok, da sem močna in neranljiva, uporabljam še danes. In mislim, da je zaradi tega kraljična, ki čaka svojega prica, precej nepotrpežljiva in želi prevladati. Misli namreč, da ko ne bom več jezna in močna, bo prišel princ.

Začaran krog, dokler si ne boš priznala obstoja prizadete slepe kraljične in se začela ukvarjati z njo in dokler tega občutljivega ranljivega aspekta ne boš priznala tudi drugim ljudem.

Se popolnoma strinjam z napisanim. Da bi lahko priznala svojo ranljivost, se mi zdi, da si moram priznati svojo moč, svoje vrline in sposobnosti, ki jih imam zdaj za naivne in ogrožujoče v tem tekmovalnem in znanstvenem svetu.

V potrditev tega se mi zdijo tudi sanje, ki sem jih sanjala predvčerajšnjim:

Sem pevka, moj fant je moj manager. Sem precej uspešna, ne vem pa, da fant zamenja moj glas z glasom neke druge pevke in v bistvu pojem na playback. To dela, ker naj bi imela grozno cvileč glas (asociacija na film Singing in the rain). Ko to spoznam, sem zelo prizadeta in užaljena. Razočarana sem nad njegovo prevaro in nezaupanjem vame. Pripravim koncert in med postavljanjem odra vklopim mikrofon, tako da se bo slišalo mene. To naredim na skrivaj, da fant ne bi izvedel. Želim mu dokazati, da sem dobra pevka. Fant vseeno spozna, kaj nameravam, ter me želi odvrniti, da mi reši kariero. Jaz jokam nad njegovo izdajo in vztrajam. Vem, da bo, ko bom zapela, od mene prišel čudovit glas in fant bo takrat spoznal svojo zmoto in se kesal. Pomislim, kako daleč sem prišla od tistega majhnega dekliča, ki so ga poslali k daljnim sorodnikom pod pretvezo počitnic, v resnici pa zapustili. Kako daleč sem prišla čisto sama.

Quote:



BP, se popolnoma strinjam s tabo in že iščem strokovnjaka, le še pogum rabim za prvi korak.

Zanimivo razmišljanje, o tem bom še temeljito razmislila. Moram pa rečt, da sem jaz najprej pomislila na svoje aspekte in fanta iz sanj nisem povezala s svojim resničnim fantom. Bi rekla, da je manager v meni, ki meni, da se moram delno "kopirati" oz. predstavljati drugačno, kot v resnici sem, da bom sprejeta in občudovana. Drugo pa je vprašanje, zakaj želim biti tako občudovana!
Managerja ne dojemam kot negativca, me ne zlorablja, na svoj način me želi zaščitit. Kar dojemam kot negativno je njegovo nezaupanje v moje sposobnosti. To me jezi - naslov sanj sem dala "Ti bom že pokazala!" Torej se želim maščevati, kar se mi zdaj zdi narobe. Morala bi naslov spremeniti v "Naj ti pokažem".

Neška wrote on 02.03.2009 at 16:00:22:


Sanje ne kažejo jasno, do katerih aspektov v sebi si agresivna, kateri te prazprav  ogrožajo. Glede na to, da je objekt agresije grlo kot proizvajlec glasov, bi lahko to bila verbalna/deklerativna raven, to je tisto, kar izjavljaš. To lahko pomeni dvoje: da izjave nezavedno  'prehitevajo' tvojo pripravljenost na dejanja, a so izraz iskrene želje/potrebe, ki še ni dozorela in s tem zavestna (ozavestijo se v izjavi) ali pa da so tvoje izjave dejansko samo izraz potrebe po ugajanju oz. izpolnjevanju pričakovanj (drugih) in da gre za dejnsko zavajanje samega sebe  glede tvoje resnične želje/potrebe. Kot ključ do rešitve te dvoumnosti  se kaže  predvsem agresija, saj se ta  v sanjah kaže kot edino nedvoumno/avtentično čustvo.    

Potrebno bi bilo vedeti, kaj ti pomeni brat in kaj vidiš vnjem
Brat je simbol in tvoj um najde simbol, ki najbolj ustreza temu, kar ti želi prikazati.

Verjetno se gre za neko omejevanje, neizpolnjene želje....

Neška wrote on 02.03.2009 at 16:00:22:


Mislim, da moraš situacijo analizirati glede enih bazičnih stvari. Govoriš o strahu pred izgubo svobode. Mislim, da gre za neko odvisnost, ki te v razvoju zavira. Gre za fiksacijo na neke predstave, mogoče identifikacije. Zgleda, da bi družina zate bila korak naprej. Vendar to silovito blokiraš. In zopet se vrača. Čisto možno, da si tudi sama rahlo obsedena s tem, da bi morala imeti družino, ampak to verjetno na nezavedni ravni. Sama si rekla, da se bojiš drugorazrednosti. Za žensko je na nezavednem pa tudi na zavednem nivoju verjetno zelo pomemben statusni simbol imeti otroka. Simbol tega je tvoj brat. Poskušaš ga zabosti s svinčnikom. Svinčnikom? A ni svinčnik simbol pisane besede, razmišljanja,... Glede na to, da si, kot deluje, intelektualka, si verjetno rahlo odvisna od analiziranja, razmišljanja. Saj to je simptom poškodovanega animusa, argumentacije, analiziranja, intelektualiziranja, ki so tudi orodja, ki večajo moč, kar še dodatno stimulira odvisnost.
Kaj je zate sploh svoboda? Kaj ne bi šlo skupaj z družino, glede na to, da si že itak vezana ? Vse se da zorganizirati. Ok, ko je otrok star leto, dve, se pač moraš žrtvovati in manj hoditi naokoli. Dobiš pa za nagrado druge občutke in izkušnje. Nepozabna izkušnja je gledati otrokov razvoj. Da ne govorim o veselju, ki ti ga nudi mali navihanec-ka. Razmisliti moraš, katero čustvo te blokira. Je to strah? Se bojiš staranja in amortizacije? Je to žalost zaradi neizživetosti? So to mogoče kakšne odvisnosti, pretirane želje v smislu seksualnosti, družabnosti, raziskovanja sveta, hlepenja po moči. Gre mogoče za neke realne ustvarjalne potrebe in potenciale ? Gre za probleme, ki jih je treba prerasti, ali gre za travme, ki te blokirajo ? Glede na sanje mislim, da gre za infantilno odvisnost od moči, statusa, potrebe po ugajanju, preveliko željo po identifikaciji z določenimi liki in sanjarjenje (sanjarjenja in mentalne odvisnosti, mislim, da gredo z roko v roki), ki zavira razvoj na drugih področjih, ki skozi sanjske aspekte kažejo na svojo potrebo po prisotnosti.
Poskusi se spomniti kakšna čustva, ne občutke, si doživljala ob srečanju z otroki tisti dan, katera so bila negativna in katera pozitivna.
Glede na prejšnje sanje o ljudožercih bi ti predlagal, da dobro razmisliš, če je partner zares adekvaten. Da dobro pretehtaš intuitivne občutke, kar ti govori srce, in to, kar ti razum govori. Ne mešaj pa odvisnosti od realnih potreb.