murileon wrote on 17.02.2010 at 10:50:44:Res Kafkovsko. Kaj je značilno za Kafkine romane? V njih ni pravega junaka, ki bi poštimal zadeve. Junak je ujetnik nekega sistema. Sodelavci, ki ti opremljajo pisarno, so tvoji aspekti, ki delujejo proti tebi. Jemljejo ti človeško dostojanstvo. Očitno imaš zelo močne aspekte, ki delujejo s sistemom in zato tvoj del osebnosti, ki naj bi bil junak v tradicionalnem, zdravem smislu, zelo trpi; ne more odločat, ne more spreminjat, je ujetnik neke situacije, ki mu ne paše.
Zasliševalnica in zasliševalci so del tvoje osebnosti, ki dvomi v tvoje sposobnosti samostojnega funkcioniranja in te s tem zelo ponižuje.
Zato se v drugih sanjah pojavi virtualna oblika, avatar, kompenzacija za paralizo, nesposobnost določenega samostojnega-neodvisnega funkcioniranja iz prvih sanj.
Gre za precejšen notranji konflikt. Verjetno te vsebine pogosto projiciraš na okolico in se s tem zapletaš v konflikte ali pa se vsaj navznoter žreš.
Dejstvo je, da kafkovi junaki v proces, ki se odvija proti njim, ne bi niti padli, če sistema, ki se zaroti proti njim, ne bi na nek način sami vzpostavljali. Je del njihovega vrednostnega sistema, vendar očitno nezavedno, saj deluje proti njim tako neosebno. V tem smsilu so sodelavci dejasnko lahko le nek moj aspekt, ki zahteva od mene profesionlizem/perefekcionizem oziroma mi 'nabija' krido, ker mu (legalno) ne zmorem v popolnosti ugodit/ga zadovoljit, zaradi česar situacijo razrešujem z begom/uporom (in v naslednjih sanjah z alter egom/avatarjem/surogatom)
Quote:Avatar pride na obisk k J. Drnovšku, ki je pred smrtjo pokazal ravno vrlino, po kateri hrepeniš v začetku prvih sanj, vendar so sanje ravno nasprotne potrebi-želji, poslan si službeno, ni tvoje iniciative in vse se sfiži, zaradi s sistemom sodelujočimi aspekti. V zaključni fazi drugih sanj, je zaznati napredek. Očitno se je pojavil tvoj novi aspekt, ki ga simbolizira Janez Drnovšek in z njim spiješ nekaj krepkega, kar kaže na močno zavezništvo, ki je obet za konkretne spremembe, ki jih pa še ni, avatar je paraliziran. Paraliziran je zato, ker je virtualna, nekonkretna, neživljenska oblika. Avatar, vsemogočni junak, mora evoluirati v junaka iz mesa in krvi, ki bo sposoben samostojnih, neodvisnih odločitev in konkretnih živih dejanj.
Janez Drnovšek še ni dovolj dober simbol za spremembo, ki bi pomenila razrešitev konflikta ali božjo milost, kot bi rekli religiozni psihoterapevti, kaže pa znake spremembe ali pa vsaj znake prevrednotenja vrednot. J. D. je namreč bil na smrt bolan in bil je človek sistema do konca. Tudi kombinacija v virtualnem svetu vsemogočnega avatarja in J.D. še ni dovolj, kaže pa na tektonske premike. Intenzivnost premikov je še posebno povdarjena s tem, da so sanjske osebe mrtvi ljudje, kar kaže že na numinozne globinske razsežnosti in veliko pomembnost dogajanja zate. Stvari so večinoma evolutivne in bolj malo je hipnih rešitev, ampak evolucija v tem primeru je očitno v močnem teku.
Avatar mogoče ni pravi izraz, saj predpostvlja kreacijo s svojo lastno utelesitvijo in zvestjo. Boljši je surogat, saj ima svojo identiteto povsem vezano na živ 'original' in lahko deluje le kot njegova (virtualna) kopija, česar se zave šele v zadnjem dejanju, ko se je prisiljen vprašat po svoji dejanski identiteti. Tud sam sem zaslutil neko numioznost sanj, neko nadosebno arhetipsko dimenzijo, povezano s splošnostjo nekega življenjskega obdobja/prehoda, zato sem jih tud dal v objavo...