Quote:Ja sej če bi bila zavest telo bi se tekoj prepoznala v ogledalu. Bi rekla, jaz sem telo in gledam svoje telo v ogledalu. Gre se pa za to, da zavest najprej sploh težko "pošteka" da sedaj kukr zvezana na to telo, in ga sploh ne prepozna - sploh se ne prepozna kot jaz sem to telo v ogledalu. Ampak špila svojo igro, po kateri se bo čez čas prepričala, da je odvisna od telesa, oz. da je kukr prilepljena na telo, pa ni.
Torej po tvoje se mora zavest najprej naučiti in se poistovetiti s telesom..Vendar pa s tem več ni neodvisna, kot trdiš...
Pa ko nekateri trdite, da je zavest kot neka inteligenca..kakšna inteligenca pa je to, če rabi par let, da pošteka, da je v telesu....
Strinjam se, da zavest ni telo.
Sam menim, da telo mora s pomočjo zavesti samo prepoznati sebe.
Če gledaš v ogledalo, vidiš neko podobo..in da prepoznaš tisto podobo, kot sebe, mora biti ustvarjen "jaz", ki je poistoveten s telesom..in ko "jaz" z voljo premakne roko, potem na podlagi spremembe v ogledalu uvidi spremembo podobe in tako sklepa, da sem to "jaz".
Zaradi vzročno-posledićne zaznave, se potem zavedaš sebe.
Če rečeš, da je zavest "jaz", potem sva na istem.
Zato tudi človek spoznava vesolje in delovanje preko fizikalnih zakonov..Na podlagi vzroka in posledice..Saj lahko s svojim umom le-te zakone ozavestimo in jih razumemo, kot del sebe.
Zato smo si ustvarili mnenje, da je v svetu vse podvrženo fizikalnim zakonom.
Ne zavedamo pa se druge realnosti in dimenzij, ki ne odražajo fizikalnih značilnosti.