Alojz in Sandib wrote on 20.11.2008 at 15:00:12:S tvojim zadnjim odstavkom se strinjam,ker vem da je sedaj ta ciklični čas tu.
Malo zadeve zapletaš s svojimi razlagami. Vse je v večno-sedanjih samozadostnih,samoohranitvenih in samodelujočih ciklih,kjer večno-sedaj vsak konec cikla pomeni njegov začetek in izmenično obratno.Kar pomeni samoreinkarnacijske cikle v življenju jih nosi v sebi reprodukcijska veriga vsake vrste v elementarni pa so cikli odvisni od masno-energetske vrednosti. določenega x pojava
atomi,planeti, osončja galaksije. Tu večno-sedaj izmenično (cikli) prehaja akumulirana vrednost v realizirano ,česar posledica in vzrok je EM sila ali sveti duh,kjer vsak konec cikla pomeni nov začetek X elementarnega (nezavednega)pojava .
in tako večno-sedaj.
Tisto kar ti imenuješ nadduša je (so) v bistvu življenjske matrice nas in vsake vrste,ki so v naši in vsaki življenjski samoreprodukciji vzajemno vezane z elementi (atomi) v naš DNK -genom. Tako ima tudi vsaka življenjska vrsta svojo akumulirano (ženski princip) in realizirano vrednost(moški),ki se v reprodukcijski verigi podvoji(celica se deli) Tu poznamo ravno tako EM silo kot vzrok in posledico naše akumulacije i realizacije,ki naš celoten posamičen življenjski cikel izmenično prehata druga v drugo (dihanje,hranjenje,utrip srca,misel itd) ko se naš posamićni cikel konča se začne nov v našem samoreprodukcijskem (reinkarnacijskem)krogu,ki je nosilec naše večno-sedanje življenjske morfogenetične matrice,katero ti imenuješ nadduša. Malo si še v zmoti boš pa zlezel na svetlo,ko boš spoznal, da si sam večno-sedaj ravno toliko KRIŠNA KOT JE večno-sedaj SAM kRIŠNA. Vesoljna samobitnost je konstanta in tako je vsak njen izraz konstanta večno-sedaj.
Jaz, kot duša (večni, zavestni, zadovoljni) trenutno prebivam znotraj svojega, tako grobega kot subtilnega materialnega telesa. Ko sem v zavedanju tega kdo sem jaz zares, se zavedam, da sta ti dve materialni telesi inštrument v mojih rokah, tako kot je avto inštrument v rokah voznika. Brez prisotnosti mene, sta ti dve telesi negibljivi, mrtvi. Čeprav sta avto in voznik dve različni stvari, sta med seboj v določenih okoliščinah tudi povezani, tako kot jaz nisem svoje materialno telo, a sem hkrati z njim povezan. Tako kot voznik za svoj obstoj ni odvisen od avta, tako tudi jaz za svoj obstoj nisem odvisen od materije. Tudi ko bom mogu zapustit svoje telo (smrt), bom jaz še vedno obstajal in ni nujno da v novem materialnem telesu, možno pa, odvisno od mojih aktivnosti. Jaz sem tisti, ki se odločam kako bom deloval, a rezultate mojih dejanj mi dodeljuje Nadduša, ki je ena izmed oblik Šri Krišne. Jaz sem duša, ne Nadduša, čeprav je res, da oba prebivava v istem materialnem telesu (grobo + subtilno). Jaz sem večno odvisen od in večni sluga Nadduši. Res, da sem jaz večen in da je tudi Nadduša večna, a vseeno jaz nisem Nadduša, niti nimam enakih moči kot Nadduša ali enake funkcije. Jaz sem jaz, Nadduša je Nadduša. Dokler sem pogojena duša (ki se zmotno poistoveča s svojim materialnim telesom) sem pod vplivom materije in v pozabi tega kdo sem in s tem v skrbeh, trpljenju. Takoj ko se predam katerikoli izmed oblik enega in istega Boga, Šri Krišne, se najprej zavem kdo v resnici sem, četudi še vedno v tem materialnem telesu. Ko ga, tako samospoznan, po volji Šri Krišne ob smrti zapustim, v svoji večni obliki, primerni za ljubeče služenje Šri Krišne oddidem v Njegovo večno prebivališče.
Vsa materija je Šri Krišnova nižja energija, vsa živa bitja smo Šri Krišnova višja energija. On je naš lastnik in uživalec, mi smo od Njega uživani, pa če se tega trenutno zavedamo ali ne, če se strinjamo ali ne.
Brez predaje Šri Krišni in brez prejetja Njegovega blagoslova ne morem zvedt kdo v resnici sem in s tem kaj je zame in za vse druge najboljš.
Brez bogastva ljubezni do Šri Krišne je življenje nesmiselno in revno. O Šri Krišna, prosim omogoči mi Tvoje služenje in mi za plačo daj bogastvo čiste ljubezni do Tebe.
Hari bol.