Quote:

Ja, to postavlja novo zanimivo vprašanje, kdo je/bo prej izumrl, zmaji, ali zmajeslovci?  

Quote:



1. Hja to mislm, da sm že povedu in se nebi rd ponavlu. Vsak francl se zaveda zase in vsak se zaveda le v enem telesu zato, ker sem mnenja, da je zavedanje unikatno in nedeljivo. Če bi se dalo tvoje zavedanje kopirat na 100 zavedanj potem bi lahko opravljal še 100 teles ampak tega se po mojem ne da, jz tako mislm pač.

2. Imajo zavedanje vsak posebaj ne glede na to, da imajo identične možgane, ker je zavedanje unikatno in enkratno torej če smo klonirali franclove možgane krat deset, je devet možganov enakih prvim, zavedanje pa še vedno ostane v originalu. Ostalih devet se ravno tako zaveda in vsako zavedanje je individualno posebej...

3. Zavest je le zavedanje. čutenje okoli sebe in to mogoče niti ni duša, jaz mislim sicer da je, ker dušo definiram kot zavest in nič drugega. Torej če ima vsaka od teh zavesti prometno nesrečo se tega zaveda...torej izkušnje lahko doživljajo enako če imajo enake možgane...Ljudje doživljamo izkušnje drugače, ker smo si karakterno različni, zavest je povsod enaka, ni pa deljiva.

4. Ma pa smo spet na začetku. Glej tuki ne vem če bova kam pršla, ker se mi zdi da si čis narobe razlagava stvari. S tem, ko govorim o nedeljivem zavedanju hočem rečt, da če zdejle nardimo še pet tvojih kopij, ti ne boš vživel še v petih telesih čeprav bojo meli 100% enako klonirane možgane. S tem hočem povedat da tvoja zavest ostane v originalu in se je ne da klonirat, ker je nesnovna.

5. Skupnega zavedanja ni. Sam si predstavljam, da je skupno zavedanje kvečjem da se lahko vživiš v vsakega človeka in skozi njegove možgane podoživljaš svet. Maš dobro temo na to tuki: Vse je Eno.

6. Tega ne vem, ker sam definiram dušo le kot zavedanje. Lahko pa da se motm in je duša čis neki druzga. Zavedanje pa neki tretga. Nevem kaka je razlika. Ne znam si predstavlat človeka brez zavedanja kot nezavestnega. Če pa je duša neki drugega pa lahko da obstajajo tud ljudje brez duše.

7. Ovčka brez duše-zavedanja je pač nezavestna ovčka al pa v komi. Beeee


Zdj pa dost, matr si me zmatru.

Quote:



Hja ne vem vidš tle se pa lah prašamo če nismo mi tut neke vrste računalniki...to pa je že nova filozofija

Quote:

Ena od omejitev je že, kako se simboli v "kolektivnem nezavednem" prenašajo med generacijami ... če obstaja možnost, da se ne prenesejo naprej, torej "izumrejo".
Ravno različni pojavi, ki jih lahko poimenujemo koz zavest, zavedanje in duša, omogoča retorično manipuliranje raznim večjim in manjšim mojstrom manipulacije ...

Quote:



Imamo tudi cel kup religij, ki častijo različne zadeve, ki ne obstajajo ali pa njihovega obstoja ni mogoče dokazati... Če imamo neko vedo, to še ni nobena garancija, da predmet te vede tudi de facto obstaja...

Zavedanje je samo beseda za s katero povemo, da je nekdo v duševnem stanju, v katerem neposredno ve za svoje obstajanje in svoja (druga) duševna stanja. Zavedanje je torej samo eno od duševnih stanj, ki se navezuje na pojem zavesti:

1) zavest, kot jo vidi psihologija je stanje, ko se človek zave časovno-prostorskih razsežnosti doživljajskih tokov, tj. zaznav, občutkov itd., pa tudi razsežnosti sebe samega (zavest o jazu). Izkušnje so torej zavestne, kadar so pojmovno strukturirane. V kognitivni psihologiji so zavestni vsi psihološki postopki, na katere je usmerjena pozornost. V nasprotju s tem izhaja psihologija zavesti iz identitete med psihičnim in zavestjo. Njen najpomembnejši predstavnik je bil W. Wundt. S. Freud je zavest obravnaval kot eno izmed lastnosti psihičnega; zavestna je npr. predstava, ki je navzoča v zavesti posameznika in jo ta zaznava, druge predstave so nezavedne; posameznik jih ne zaznava, so pa dejavne in pomembno določajo človekovo delovanje; obstoj teh v duševnem življenju posameznika dokazujejo razl. znamenja (npr. govorne napake, pozabljanje imen ipd.).
     

2) zavest s fiziološkega stališča je možganska skorja živčni substrat zavesti, ki lahko z draženjem tamkajšnjih nevronov izzove zavestne občutke. Poleg tega so v možganskem deblu identificirali strukture, pomembne za budno stanje kot nujen pogoj za zavest. Motnje v zavesti so predvsem poškodbe možganov.
     
3) zavest kot jo vidi filozofija je celota duhovno-duševnih stanj, doživljajev in zaznav, vednost o njih in instanca vednosti sama (jaz, subjekt). V fenomenologiji je temeljna struktura zavesti intencionalnost; zavest je vedno zavest o nečem, s to posebnostjo, da je sama zaprta v svojo lastno intencionalnost (samonanašanje). Kot takšno je imelo samozavedanje izjemen pomen tudi v idealistični filozofiji.



uživajte!

t wrote on 28.08.2007 at 10:25:39:


Zveni logično. Samo psihologijo si predstavljam kot znanost, ki si prizadeva za neko kredibilnost, predvidevam, da se psihologi ne doživljajo kot častilci nečesa, ampak kot resni raziskovalci obstoječih fenomenov  . Bi bilo zanimivo slišati mnenje kakšnega psihologa ali psihologov, ki imajo različne poglede.


Zaggy wrote on 28.08.2007 at 21:12:32:

Problem je v tem, da znanost sanj ne jemlje za dokaz nematerialnega bivanja. Niti različnih zunajtelesnih izkušenj. Večinoma je možno vse prikazati kot proizvod delovanja možganov. Ampak sanje so po drugi strani tako bogate z raznovrstnim materialom, da je vprašanje, kakšna je ta dejavnost možganov, da so sposobni proizvajat simbole, povezave in podobe, ki jih ne moreš pridobiti z vsakdanjim izkustvom. Od kod potem črpajo?

Quote:


Saj psihologi načeloma nimajo težav: kot si sama že napisala, oni raziskujejo določene aspekte, katerim se lahko prilepi označevalec duševni...

Načeloma tudi biologija ne proučuje življenja kot takega, temveč samo določene aspekte, ki pridejo pod ta označevalec...


Zaggy wrote on 28.08.2007 at 21:12:32:



Sanje so le težko dokaz kakršnegakoli nematerialnega bivanja, saj vedno potrebujejo neko  telo, ki biva in jih sanja....



uživajte!

Zaggy wrote on 29.08.2007 at 22:32:08:


Kako je karkoli doživeto je popolnoma vseeno glede na to, da ni nobenega boživljanja (in življenja nasploh) brez "telesa".

To da je telo nespremenjeno pa je spet samo (tvoj) subjektivni občutek: telo se neprestano spreminja in neprestana sprememba je edino dejstvo, ki pri telesu ostaja nespremenljivo.

(mogoče si kdaj doživel tudi spodoben zobobol, ki nikakor ni vplival na tvoje razpoloženje žez dan )

[quote author=Zaggy link=1187875807/30#43 date=1188419528]t wrote on 29.08.2007 at 21:16:38:


Če bi našel sanje brez možganov, ki so jih sanjali, bi mogoče lahko res razmišljal v tej smeri.

[quote author=Zaggy link=1187875807/30#43 date=1188419528]t wrote on 29.08.2007 at 21:16:38:


Načeloma velja, da človek je buden ali spi..., ima zavest (je zavesten - torej se zaveda svojih telesnih in duševnih stanj) ali pa je nima.



uživajte!