Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 
(Read 23183 times)
Loops
1
*
Offline

I love YaBB 1 Gold!
Posts: 21

Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #30 - 27.07.2007 at 10:58:23
 
Devi wrote on 26.07.2007 at 20:24:59:
so vzorci, ki nas delajo take, kot smo. lahko jih zgolj prilagajamo ali do neke mere omilimo. ampak bistveno drugačni ne bi mogli bit, ne bi mogli niti živet. vsaj ne kot normalni ljudje. mogoče kot norci. ali svetniki. določeni vzorci nas varujejo pred tem, da bi to ali ono tudi zares postali.


točno to devi ...
Back to top
 
 
IP Logged
 
Donna
3
***
Offline

I love Angel
Posts: 219
slo
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #31 - 27.07.2007 at 11:28:17
 
Je žal tako Ars, da smo nekateri ljudje teoretiki in realisti, eni pa smo romantiki in trpini.
Čustvo zavrženosti, obupa in strtaga srca vsak doživlja na svoj sebi lasten intenzivni način.
Zakaj sem pisala, da "Ozdravljeno srce" ostaja strto za vedno?
Zato, ker tako čutim. In čustava so moja lastna.
Pri čustvih je razum brezpredmeten.
Oseba, ki te razočara, te v globino tvoje lastne čutnosti in, če tudi, "bi ti ta oseba padla pod naše noge", to ne ozdravi strtega srca.
"Pasti pod noge", je smo prispodoba. Prava ljubezen, ki je enostranska ni srečna. Samo če se ljubita oba, je sreča na dlani, drugače ne. Vse nesrečne ljubezni so enostanske. Žal.
Zavedanje, da nekoga sprejmemo takega kot je, je tudi ljubezen. Imeti rad nekoga ne glede na napake je tista vrednosta, ki jo premorejo le nekateri. To je prava ljubezen.
Nekje sem prebrala, da so vse ljubezni nesrečne, ker ni srečnega konca. Zakaj bi pa sloh obstajal konec, če ljubezen je? Potem to ni ljubezen, ker ljubezen bi se nikoli ne končala.
Teorija in praksa Ars, pa je čisto drugačna. Vsaka zgodba je drugačna, vsaka ljubezen je enkratna in sama svoja. Pravil ni. Je le torija, ki se sfiži v resničem življenju.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #32 - 27.07.2007 at 19:00:19
 
Samo razmišljam, ARS. Tud meni koristi.
Zadnje čase se mi zdi, da je bolečina pač zanimiva reč, ki ima svoje prednosti.
Celo življenje sem se imela za nepopolno in se mi je zdelo, da moram svoje vzorce skrivat in jih nujno razreševat, ker sicer ne bom dovolj vredna spoštovanja in priznanja. In da če boli, je to zato, ker se ne trudim dovolj, da ne bi. In da moram delat tako, da bo boljše, da bo bolečina izginla. Ker je sramotno imet pomanjkljivosti in travme, pa četudi so se ti pač zgodile. Jih je treba prerast, jih je treba na silo izpraznit, kakor veš in znaš, pa čeprav ne veš in trenutno še ne znaš.
Kaj pa če 'boljše ne bo nikoli'? Kaj pa, če se mi ne da več se tolko trudit postat popolna? Kaj pa, če bi enkrat namesto: ja prav imaš, res sem čudna' rekla, 'dej ne teži, če ti ne pašem izvoli it'.
Te čase me zanima če lahko s svojimi vzorci živim tudi tako, da jih pač sprejmem. In koliko bolečine dejansko lahko prenesem. Ker ne vem. Nikol se nisem zares spogledala z njo in s samo sabo tako, kot sem. Mogoče bi pa lažje živela taka kot sem, kot pa 'taka, kot bom mogoče nekoč, če se bom potrudla bit dovolj odrasla bla bla bla postala'.

Itak smo vsi podložni nekemu temeljnemu vzorcu, ki ga očitno celotno vesolje ima. Nikoli se ne nehamo spreminjat.
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #33 - 28.07.2007 at 00:14:17
 

Donna wrote on 27.07.2007 at 11:28:17:
Je žal tako Ars, da smo nekateri ljudje teoretiki in realisti, eni pa smo romantiki in trpini.
Čustvo zavrženosti, obupa in strtaga srca vsak doživlja na svoj sebi lasten intenzivni način.
Zakaj sem pisala, da "Ozdravljeno srce" ostaja strto za vedno?
Zato, ker tako čutim. In čustava so moja lastna.
Pri čustvih je razum brezpredmeten.
Oseba, ki te razočara, te v globino tvoje lastne čutnosti in, če tudi, "bi ti ta oseba padla pod naše noge", to ne ozdravi strtega srca. "Pasti pod noge", je smo prispodoba.

Veš, zame življenje ni niti tako črno niti belo, je na moč barvito.
Enako barvito vidim/čutim nas in vse ostalo v njem.

Že dolgo nazaj sem se odločila, da za negativizem, fatalizem, mučeništvo in obžalovanje v mojem življenju ni prostora. In na smetišču moje zgodovine je medtem pristalo še marsikaj. In tudi zato me ne prevzemajo in ne prežemajo, na prmer, niti občutki zavrženosti ali obupa niti strtega srca; v nikakršni intenzivnosti. In prepričana sem, da je uporaba razuma pri čustvih na moč koristna; predvsem pri drezanju v njih vzroke. Pa tudi v to, da me razočarat ne more prav nihče več.

Ko pa si zgodim neuresničeno pričakovanje, vzrokov zanj niti slučajno ne iščem navzven in pri drugih, temveč izključno navznoter. A pri tem ne čutim nobenega razočaranja nad sabo, temveč zgolj firbec in željo po odpravi vzorcev, ki mi ne služijo.

Donna wrote on 27.07.2007 at 11:28:17:
Prava ljubezen, ki je enostranska ni srečna. Samo če se ljubita oba, je sreča na dlani, drugače ne. Vse nesrečne ljubezni so enostanske. Žal.
Zavedanje, da nekoga sprejmemo takega kot je, je tudi ljubezen. Imeti rad nekoga ne glede na napake je tista vrednosta, ki jo premorejo le nekateri. To je prava ljubezen.
Nekje sem prebrala, da so vse ljubezni nesrečne, ker ni srečnega konca. Zakaj bi pa sloh obstajal konec, če ljubezen je? Potem to ni ljubezen, ker ljubezen bi se nikoli ne končala.
Teorija in praksa Ars, pa je čisto drugačna. Vsaka zgodba je drugačna, vsaka ljubezen je enkratna in sama svoja. Pravil ni. Je le torija, ki se sfiži v resničem življenju.

Ljubezen čutim jaz kot povsem enostransko, srečno, veselo, brezpogojno ... ki gre lahko le od znotraj navzven in za katero tvoja ali kogarkoli drugega ljubezen ni niti futer niti pogoj, še najmanj pa potrebna. In ravno toliko, kolikor sem sposobna sebe ljubiti, bom lahko ljubila druge. In samo toliko, kolikor sebe sprejemam točno tako kot sem, z vsemi “napakami” vred, bom lahko sprejemala tudi druge. Ma, špegli, non-stop sami špegli ... Zato zame npr. ni vrednota to, da drugega sprejemam takega kot je, temveč to, da sebe; kajti če sprejemam sebe, bom tudi druge(ga). In tako naprej ...

In teorija v praksi je zaprmej odvisna zgolj od vsakega posameznika in odločitev, ki jih le-ta sprejema iz dneva v dan, iz tedna v teden ... Lahko so le teorije, lahko so tudi praksa. Lahko pa je človek nekje vmes, ker teorijo spravlja v prakso, v življenje. In to je bistveno; da svoje teorije in svoj prav spravljaš v prakso, da jim daš živet, da jih sprobaš, pa da jih izdejanjiš, če se izkažejo za neustrezne, itd. Tudi zato se, odkar sem se prijavila na ta forum, pod mojimi posti izpisuje vedno ena in ista misel ...

Zanimajo me najrazličnejše teorije (ideje in pogledi), a dokler se ne odločim, da bo kaka izmed njih v mojem življenju zavzela več prostora kot le en kup črk in misli, ostajajo le teorije, ki mojega življenja ne spreminjajo in ne bogatijo. Mi en klinc pomaga, da čutim/vem, da je nekaj zame prav, če tega nisem pripravljena tudi udejanjit in živet. Zatorej mi ni blizu vzorec, “da ni pravil, da je le teorija, ki se sfiži v resničnem življenju”. To je “kr neki”, bi moja hči rekla, jaz pa, da gre za na moč škodljivi vzorec.

Ja, včasih se mi za crknit ne da sprejemat odločitev, a karkoli že storim (ali pa ne), sem stoodstotno "streznjena", da je odgovornost za moja (ne)dejanja in moje občutke izključno in samo moja.

A napisano še zdaleč ne pomeni, da je to in na tak način tudi tvoja pot, ali pa, da je edino moja prava. Tvoja je tlakovana s tvojimi premisleki, odločitvami in dejanji, moja pa z mojimi. In tako je povsem prav in pravično.

Srečno,
ARS
Back to top
« Last Edit: 28.07.2007 at 01:31:19 by ARS »  

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #34 - 28.07.2007 at 00:58:39
 

Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
Samo razmišljam, ARS. Tud meni koristi.

Ne brini, vsakomur koristi, ko razmišlja.
Oziroma, če razmišlja.
Oziroma natančneje, če razmislek botruje tudi kakemu dejanju.

Si bom dovolila secirat gornje.
(Bom dobrohotno rekla, da moram že kaj pri sebi razpucat, če to nucam, anede ...)

Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
Zadnje čase se mi zdi, da je bolečina pač zanimiva reč, ki ima svoje prednosti.

Bolečina je, preprosto, d’best.
A kaj ko nimamo vedno dovolj energije ali pa volje ali pa celo ciljne usmerjenosti, da bi jo tudi doživljali tako.

Prednost tega, da jo začutimo, je v tem, da ti da kristalno jasno vedet, da je nekje v tebi neskladje med tvojimi vrednotami/principi/mislimi/predstavami in tvojimi dejanji.

Pomanjkljivost tega, da jo začutimo, pa je v tem, da je skorajda povsem neverbalna, zato moramo, če jo želimo razumet in dešifrirat, sami samcati na notranji lov za njenim sporočilom. No, saj kakšen blazen napor ni vedno potreben, pa z nekaj prakse gre zadeva vedno lažje, a vseeno. Tu mač, kolk je včasih treba brozgat. In tu mač, "kolk se mi prav zdajle to niti slučajno ne da ..." Pogost primer.

In kot da že bolečina sama in razumevanje njenega sporočila ne bi bila dovolj za odpustek! Nak, potem pride še čas odločitve, ali bomo v zvezi z njenim sporočilom kaj storili ali pak ne. In ne glede na odločitev, posledice in odgovornost sta izključno na naših plečih. "Tu mač, kolk se mi zdajle s tem pa res ne da ukvarjat ..." Tudi pogost primer.

Mi je pa ta teden Bob Scheinfeld dal preklet mislit s svojim "nasvetom" o dilanju z bolečinami ... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1076595430/124#123


Ups, jest moram spat, sem zjutraj taxi. Bom repliko nadaljevala popoldne al pa zvečer. Sicer pa, saj je štofa že/zmeri zadost ...

Lepo bodi(te),
ARS
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #35 - 29.07.2007 at 08:28:30
 

Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
Celo življenje sem se imela za nepopolno ...

Ja, si nepopolna. Pa kaj? Itak smo vsi.

Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
... in se mi je zdelo, da moram svoje vzorce skrivat in jih nujno razreševat

Pogosta muzika in povsem odvečna potrata energije.
V končni fazi, vzorcev ne moreš skrit, niti jih ni nujno razreševat.
Nobenih; tistih, ki ne bolijo, pa sploh ne.
Čeprav je koristno, da se lotiš vsakega, ki ga zaznaš, da vidiš, če ti sploh služi.

Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
... ker sicer ne bom dovolj vredna spoštovanja in priznanja.

Karkoli počnemo zaradi drugih, nam nujno prinese bolečino.
D'best učne urice.

"Samo tisto lahko daš, kar imaš, in dobiš zgolj tisto, za kar misliš, da si zaslužiš." (Eric Francis)

Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
In da če boli, je to zato, ker se ne trudim dovolj, da ne bi. In da moram delat tako, da bo boljše, da bo bolečina izginla. Ker je sramotno imet pomanjkljivosti in travme, pa četudi so se ti pač zgodile. Jih je treba prerast, jih je treba na silo izpraznit, kakor veš in znaš, pa čeprav ne veš in trenutno še ne znaš.

Dobrohotnost do sebe je pomembna, sprejemanje sebe in svojih “pomanjkljivosti” (mimogrede, ti jim moraš dat to nalepko, ne nekdo drug) je pa bistvenega pomena. In (s)kipat nalepke, ki si jih prevzela od ali zaradi dugih, na smetišče. In iskat informacije, načine, brskat za tehnikami in se pogovarjat (če se imaš s kom), ali pa vsaj pisat. Najpomembneje je, da čim bolj točno ubesediš, da gre ven iz tebe, na en ali pa drug način. Ljudje se premalo zavedamo te na moč učinkovite rcnije.

In iskat izključno družbo pozitivne naravnanosti ter se je skozi sebe in druge učit ... "Nikomur ne bom pustil, da se po mojih mislih sprehaja z umazanimi nogami." (Gandhi)

Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
Kaj pa če 'boljše ne bo nikoli'? Kaj pa, če se mi ne da več se tolko trudit postat popolna? Kaj pa, če bi enkrat namesto: ja prav imaš, res sem čudna' rekla, 'dej ne teži, če ti ne pašem izvoli it'.

Bolje bo samo zaradi tebe in tvojih delovanj.
Iskanje popolnosti zna bit naporno (in morda cilj, ki je povsem brezpredmeten), delovanje v skladu s seboj tudi, brozganje po sebi sploh, sesuvanje izgovorov tudi ... a vsak premik v sozvočje s samim seboj je nagrajen. Ma, saj sama veš, tolk mlada pa spet nisi.

In, ja, vsekakor, nisi ti čudna.
In, ja, zaprmej je že čas, da začneš govorit, kar iskreno misliš in čutiš.
Tudi to, da če mu tvoja družba ne paše in točno taka ti, kot si, da naj se spelje drugam. Per takoj.
In če reče, na primer, da si predobra zanj, mu vsekakor verjemi; per takoj in brez pomisleka.
Hudiča, "ne izgubljaj časa za kogarkoli, ki noče prebiti časa s teboj."

Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
Te čase me zanima če lahko s svojimi vzorci živim tudi tako, da jih pač sprejmem. In koliko bolečine dejansko lahko prenesem. Ker ne vem. Nikol se nisem zares spogledala z njo in s samo sabo tako, kot sem. Mogoče bi pa lažje živela taka kot sem, kot pa 'taka, kot bom mogoče nekoč, če se bom potrudla bit dovolj odrasla bla bla bla postala'.

Manj retorike in več delovanja.
V vsakem trenutku živiš in si točno tako kot v danem trenutku znaš, zmoreš in želiš.

Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
Itak smo vsi podložni nekemu temeljnemu vzorcu, ki ga očitno celotno vesolje ima. Nikoli se ne nehamo spreminjat.

Ma, “podložni” mi ne gre v špil; veljajo pač neki elementarni zakoni,
pa če jih zaznamo, priznavamo ali pa ne, pa če se ravnamo po njih ali pa ne ...

Ja, nikoli se ne nehamo spreminjat, a keč je v tem, kako in kam “peljemo” spremembe; če sploh jih.
In rezultatom botruje samo naše ravnanje oz. (ne)delovanje; njih začetek in nadaljevanje sta v posameznikovi glavi.

Naj zaključim s tole zanimivo stranjo, "Telling Yourself the Truth": http://www.randygage.com/artman/publish/article_90.shtml


Prijetno nedeljo nam želim,
ARS
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #36 - 29.07.2007 at 11:22:22
 
ARS wrote on 29.07.2007 at 08:28:30:
In iskat izključno družbo pozitivne naravnanosti ter se je skozi sebe in druge učit ... "Nikomur ne bom pustil, da se po mojih mislih sprehaja z umazanimi nogami." (Gandhi)

si si vzela čas, hvala

v bistvu se mi je ustavilo samo tukaj
se mi zdi, da je družba izključno pozitivne naravnanosti po svoje tud en del teh laži, ki so spodej v linku naštete. Kdo jo je pa sposoben proizvajat v nedogled, ne da bi jo vmes igral?
mene pozitivnost niti toliko ne zanima. nekje v sebi sem zmer častila iskrenost. do te mere, da me je Zvezdica s svojo bolečo iskrenostjo zmer prevzela z občudovanjem bolj kot nekdo, ki je govoril o svetnikih ali nevemkakih izboljšavah. Tisto, kar je, pa naj je še tako nepopolno za videt, mi zbuja spoštovanje bolj kot nevemkaka vizija izboljševanja in čiščenja. vrabec v roki je naščeperjen in mehek in se otepa in je topel in hrepeni za svobodo. je živo bitje s svojo prisotnostjo poleg moje prisotnosti. sva dva, sva skupaj, v tem trenutku. golob na strehi je zgolj slika v mojem umu in hrepenenje po tem, da bi izoblikovala v glavi načrt, kako ga spravit bližje k sebi. je golob sploh realen?
In kaj je to, kar nam umaže noge? 'Čistim je vse čisto' je en tak stavek, ki negira Gandhija (pa ga sicer precej občudujem). Izogibat se je treba samo hudobije.
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #37 - 29.07.2007 at 13:00:50
 

Devi wrote on 29.07.2007 at 11:22:22:
ARS wrote on 29.07.2007 at 08:28:30:
In iskat izključno družbo pozitivne naravnanosti ter se je skozi sebe in druge učit ...
"Nikomur ne bom pustil, da se po mojih mislih sprehaja z umazanimi nogami." (Gandhi)

v bistvu se mi je ustavilo samo tukaj
se mi zdi, da je družba izključno pozitivne naravnanosti po svoje tud en del teh laži, ki so spodej v linku naštete.
Kdo jo je pa sposoben proizvajat v nedogled, ne da bi jo vmes igral?

In kaj je to, kar nam umaže noge?
'Čistim je vse čisto' je en tak stavek, ki negira Gandhija (pa ga sicer precej občudujem). Izogibat se je treba samo hudobije.

Morda je «čistim res vse čisto», ampak to oz. ta plat resnice mene sploh ne zanima.
A močno me zanima, kaj se lahko od in zaradi »bolj čistih od mene« naučim in kaj pri meni mi lahko pomagajo spregledat, direktno in/ali indirektno.

Zato se, na primer, v neslužbenem času zadržujem skorajda izključno v družbi ljudi, na kratko, ki jih čutim nekako na podobni stopnji osebnostnega razvoja - takih, ki so približno tako »čisti/umazani« kot sem jaz, in pa takih, ki jih čutim kot bolj »čiste« od mene. Vsi ostali v moje življenje prinašajo samo take sorte »umazanije« in tako energijo, ki mene ne zanimajo (več), a kar je najbolj »moteče« je to, da taki ljudje ponavadi od nas energijo predvsem zavgajo. In takim se naslednjič pač izognem. Morda bodo koga zasrbeli prsti, zato naj poudarim, da pri celi stvari ne gre za prav noben občutek večvrednosti, temveč, preprosto, za staro kleno sebičnost.

Morda je gornje napisano malce nespretno/okorno, precej kompleksen topik je tole, ampak ... »družba izključno pozitivne naravnanosti«, kot jo čutim jaz, meni danes ne predstavlja nobene laži ali pretvarjanja niti kake »flower power« scene ali kaj podobnega. Gre za družbo ljudi, ki so zavezani osebnostnemu razvoju, brez odvečne prtljage a la »negativizem, mučeništvo, obžalovanja itd.«, ki neusmiljeno in dobrohotno režejo vase, se sprejemajo in imajo radi (oz. vedno bolj), so hkrati na svoji poti vedno bolj uspešni, in me, tudi zaradi lastne naravnanosti, sprejemajo tako kot sem, me podpirajo na moji poti in v mojih prizadevanjih itd., a hkrati ne čutijo prav nobene bremze, ko menijo, da mi je treba na kaj s prstom pokazat (pa tega ne bodo storili niti iz škodoželjnosti niti iz privoščljivosti, to bodo storili prav zato, ker se zavedajo, kako dragoceni smo, in da ima pač vsak sebi lastne slepe pege). In obratno, seveda. Tak odnos pa je dandanes redka dobrina, predvsem zato, ker je konkretna doza (samo)iskrenosti nujen predpogoj za tako funkcioniranje oz. za učenje le-tega. In začne se pri odnosu s samim seboj, kje pa drugje.

ARS wrote on 02.10.2002 at 13:30:49:
Če bi me vprašali,
katero prijateljstvo mi je iskreno,
imam vedno več razlogov, da bo.
Se iz sebe učim.

In bolj razumem to,
zakaj gre mnogim v nos nauk:
Ne delaj drugim tistega, kar sebi ne želiš.



Enmal debatirano tudi na http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1033494393

Devi wrote on 29.07.2007 at 11:22:22:
mene pozitivnost niti toliko ne zanima. nekje v sebi sem zmer častila iskrenost. do te mere, da me je Zvezdica s svojo bolečo iskrenostjo zmer prevzela z občudovanjem bolj kot nekdo, ki je govoril o svetnikih ali nevemkakih izboljšavah. Tisto, kar je, pa naj je še tako nepopolno za videt, mi zbuja spoštovanje bolj kot nevemkaka vizija izboljševanja in čiščenja.

Drugega (ne)iskrenost ti je lahko boleča le takrat oz. zato, ker se taiste v tebi dotakne oz. bolečino v tebi sproži.
V nasprotnem primeru ti nekoga (ne)iskrenost ne povzroča prav nobenih bolečin.

Devi wrote on 29.07.2007 at 11:22:22:
vrabec v roki je naščeperjen in mehek in se otepa in je topel in hrepeni za svobodo. je živo bitje s svojo prisotnostjo poleg moje prisotnosti. sva dva, sva skupaj, v tem trenutku. golob na strehi je zgolj slika v mojem umu in hrepenenje po tem, da bi izoblikovala v glavi načrt, kako ga spravit bližje k sebi. je golob sploh realen?

Draga, ti še naprej stiski »vrabca« k sebi in sanji o »golobu«,
jest bom pa nadaljevala z »delom« na način, da si bova z »golobom« d'best družba.


Rada te imam,
ARS
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #38 - 29.07.2007 at 17:28:28
 
ARS wrote on 29.07.2007 at 13:00:50:
Zato se, na primer, v neslužbenem času zadržujem skorajda izključno v družbi ljudi, na kratko, ki jih čutim nekako na podobni stopnji osebnostnega razvoja - takih, ki so približno tako »čisti/umazani« kot sem jaz, in pa takih, ki jih čutim kot bolj »čiste« od mene. Vsi ostali v moje življenje prinašajo samo take sorte »umazanije« in tako energijo, ki mene ne zanimajo (več), a kar je najbolj »moteče« je to, da taki ljudje ponavadi od nas energijo predvsem zavgajo. In takim se naslednjič pač izognem. Morda bodo koga zasrbeli prsti, zato naj poudarim, da pri celi stvari ne gre za prav noben občutek večvrednosti, temveč, preprosto, za staro kleno sebičnost.

ja tale čistoča je tud zanimiva. razumem, kaj hočeš povedat. in mislim, da je za mene v končni fazi tudi to nek cilj, dosečt ljudi, ki so močnejši, čistejši, bolj polni kot sem sama. želim si živet v polnosti, z ljudmi, ki zares bivajo, ne igrajo le nekih iger. le da razumem, da tega še nisem sposobna, it v take višine. ne moreš bit odličen, če imaš 3 pri matematiki. zato sem se v smislu, da naredim nekaj za to, da se bom nekoč lahko bolj polno živela, obrnila nazaj da se soočim s tem, kar me ustavlja. in vstopam v odnose, v katerih se to odražajo moje 3-ke. mogoče v nasprotju s tem, kako se ti trenutno učiš, s spodbudo, jaz ta hip delujem skozi ugotavljanje, kaj nisem. ali je to, kar je nevredno, res tako nevredno in ali je tisto, s čemer sem tako zadovoljna sploh vredno svojega imena. In v neki čudni nelogičnosti, ki se mi trenutno dogaja, ugotavljam, koliko stvari je v bistvu totalno zamenjanih. da se tisto, kar je bilo nekaj vredno kar sesuva v prah, tisto, kar sem do zdaj skrivala nosi pa neko čudno vrednost in lepoto v sebi ki se je v bistvu sploh ni treba sramovat. in sem precej zmedena. nisem več prepričana, da mi je sploh zares jasno, kaj točno je sploh bolj polno in izraz le-tega. ti imaš te stvari mogoče že od zdavnaj razjasnjene, pa si zato šla že par korakov naprej. al pa drugače deluješ.

in ko rečeš Quote:
... »družba izključno pozitivne naravnanosti«,
se v meni sproži asociacija točno na to, ja Quote:
kot jo čutim jaz, meni danes ne predstavlja nobene laži ali pretvarjanja niti kake »flower power« scene ali kaj podobnega.
in me kar zmrazi  Smiley

Quote:
Rada te imam,
ARS

Ob tem sem pomisla, da smo začeli skupaj in skupaj bomo na koncu. Gremo vsak po svoje. In hvala bogu, da se vmes dovoljkrat srečamo Smiley
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #39 - 29.07.2007 at 20:24:21
 

Devi wrote on 29.07.2007 at 17:28:28:
ja tale čistoča je tud zanimiva. razumem, kaj hočeš povedat. in mislim, da je za mene v končni fazi tudi to nek cilj, dosečt ljudi, ki so močnejši, čistejši, bolj polni kot sem sama.

Minus pet, sedi.  Wink

Ja, cilj je tisti, ki je najpomembnejši, vizija in načini tebe, kakršna želiš bit. A je pri tem lahko prekleto nevarno oz. povsem brezpredmetno, če si to vizijo skozi druge in primerjave z njimi ustvarjaš. Point je namreč v tem, da si ti pač ti in nihče drug, imaš svojo «prtljago», ki ni enaka »prtljagi« drugih, da ti živiš v odnosih, ki so le tebi lastni, da ti furaš svoje vzorce in verjetja, ostali pa svoja, itd.

A da si lastno vizijo sebe skristaliziraš, moraš v bistvo prav vseh verjetij in vzorcev, ki jih živiš in jih uspeš ven zbezat, jih pretresat dan za dnem, da jih sesuješ, če ti ne služijo, in jih nadomestiš novimi, s pozitivnimi, s takimi, ki tvojo vizijo podpirajo. In isto velja za tvoje odnose. Stran od ljudi, ki te ne sprejemajo, ki ti (najpogosteje podzavestno) ne želijo niti uspeha niti rasti temveč poraza in trpljenja ... da boš ja ostala njim enaka/podobna ali pa obvladljiva. Stran od tistih, ki ti privoščljivo listajo tvoje neuspehe ali naštevajo tvoje pomanjkljivosti, ki ti škodoželjno s prstom pokažejo na tvoje nepopolnosti, odstopanja, že na kaj. Stran od tistih, ki govorijo eno, živijo pa nekaj drugega ali tretjega. In se zavedat tega, da se igrice s tabo lahko igrajo le tisti, ki jim to dopuščaš, in da z njimi lahko prekineš per takoj.

Čim bolj čista vizija tebe, ki želiš biti, je pomembna zato,
ker ti v nejasnih ali kritičnih trenutkih omogoča jasen odgovor na bistveno vprašanje, ki prežene vsak dvom:
Ali to/ta moje ravnanje/odločitev/korak/odnos podpira mojo vizijo ali ne?

In lastni viziji se predaš in narediš vse, da postaja/postane resnica. Če je nimaš, te nosi sem ter tja, brezciljno. In če je zgrajena predvsem skozi primerjave z drugimi, v resnici ni res tvoja. Drugi, »čistejši«, naj ti služijo za primerjavo le v tem, da spoznavaš/se seznanjaš s koraki/tehnikami/verjetji/vzorci ino podobnim, ki njim očitno dobro služijo. Ni rečeno, da bodo taisti blizu tebi, da bodo taisti služili tudi tebi in tvoji viziji, si pa na najboljši poti, da se ti začnejo kopičit ideje in pozitivna energija dobivat vedno večji zalet in večje učinke, ti pa odplakovat vedno več tistega, kar ti ne služi; in tistih.

Devi wrote on 29.07.2007 at 17:28:28:
želim si živet v polnosti, z ljudmi, ki zares bivajo, ne igrajo le nekih iger. le da razumem, da tega še nisem sposobna, it v take višine. ne moreš bit odličen, če imaš 3 pri matematiki. zato sem se v smislu, da naredim nekaj za to, da se bom nekoč lahko bolj polno živela, obrnila nazaj da se soočim s tem, kar me ustavlja. in vstopam v odnose, v katerih se to odražajo moje 3-ke.

Tole, na primer, je zelo škodljivi vzorec. »Razumeš, da nisi še sposobna, razumeš, da ne moreš biti odlična ...« Bulšit! Si sposobna, si odlična, si d'best in vredna si prav vsega d'best! Zdej pa rit premakni in začni to udejanjat na vsakem koraku. In vsakič, ko se boš zalotila, da misliš, da nisi d'best ali pa da nekaj nisi naredila d'best, se zažri noter in si zvizualiziraj naslednjič, ko boš naredila tako, kot misliš, da je d'best. Sebi in zgolj tvoji viziji ustrezno! In ne se ustavljat. No, morda, da zajameš sapo.

Isto kot velja za »minirajoče« oz. negativne vzorce, velja tudi za pozitivne: večkrat jih slišiš (od znotraj ali od zunaj), večkrat jih ponoviš, bolj resnični so in bolj so del tebe in tvojega delovanja.

Devi wrote on 29.07.2007 at 17:28:28:
mogoče v nasprotju s tem, kako se ti trenutno učiš, s spodbudo, jaz ta hip delujem skozi ugotavljanje, kaj nisem. ali je to, kar je nevredno, res tako nevredno in ali je tisto, s čemer sem tako zadovoljna sploh vredno svojega imena. In v neki čudni nelogičnosti, ki se mi trenutno dogaja, ugotavljam, koliko stvari je v bistvu totalno zamenjanih. da se tisto, kar je bilo nekaj vredno kar sesuva v prah, tisto, kar sem do zdaj skrivala nosi pa neko čudno vrednost in lepoto v sebi ki se je v bistvu sploh ni treba sramovat. in sem precej zmedena. nisem več prepričana, da mi je sploh zares jasno, kaj točno je sploh bolj polno in izraz le-tega. ti imaš te stvari mogoče že od zdavnaj razjasnjene, pa si zato šla že par korakov naprej. al pa drugače deluješ.

Še en bulšit. Ne rabiš ugotavljati, kaj nisi, močne pomisleke imam o tem, da bi lahko karkoli pri sebi označila za nevredno, prav ničesar se ne rabiš sramovat in niti slučajno ti ni treba premišljat o tem, kje sem jaz ali pa kdo drug, ti pa ne. Monada. Vklopi kleno sebičnost in se osredotoči samo in zgolj nase in na tisto, kar ti čutiš, da bi želala bit. Namreč, ko bo tebi jasno, kaj želiš, ko boš ti začela stopat proti lastni viziji sebe, se bo to pričelo odražat tudi od zunaj in drugih. Ko sebe vzpodbujaš/sprejemaš/imaš rada/vidiš kot vredno in d'best/karkoli (v ta »karkoli« prenehaj vstavljati karkoli negativnega oz. takega, ki ne služi tvoji viziji), te bodo zaprmej tudi drugi. Obljubim.

Kiss
ARS

PS: Tegale pa ne štekam čist dobr, (za)kaj te zmrazi?

Devi wrote on 29.07.2007 at 17:28:28:
in ko rečeš Quote:
... »družba izključno pozitivne naravnanosti«,
se v meni sproži asociacija točno na to, ja Quote:
kot jo čutim jaz, meni danes ne predstavlja nobene laži ali pretvarjanja niti kake »flower power« scene ali kaj podobnega.
in me kar zmrazi
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #40 - 29.07.2007 at 22:11:41
 
ARS wrote on 29.07.2007 at 20:24:21:
Quote:
le da razumem, da tega še nisem sposobna, it v take višine. ne moreš bit odličen, če imaš 3 pri matematiki.

Tole, na primer, je zelo škodljiv vzorec. »Razumeš, da nisi še sposobna, razumeš, da ne moreš biti odlična ...« Bulšit! Si sposobna, si odlična, si d'best in vredna si prav vsega d'best! Zdej pa rit premakni in začni to udejanjat na vsakem koraku. In vsakič, ko se boš zalotila, da misliš, da nisi d'best ali pa da nekaj nisi naredila d'best, se zažri noter in si zvizualiziraj naslednjič, ko boš naredila tako, kot misliš, da je d'best. Sebi in zgolj tvoji viziji ustrezno! In ne se ustavljat. No, morda, da zajameš sapo. Isto kot velja za »minirajoče« oz. negativne vzorce, velja tudi za pozitivne: večkrat jih slišiš (od znotraj ali od zunaj), večkrat jih ponoviš, bolj resnični so in bolj so del tebe in tvojega delovanja.

tole se odlično sliši, kar mi praviš. res odlično. ampak premal je to rečt. enostavno ni res, ARS. tvoje življenje je slika tvojih prepričanj.
če hočem videt kolk je kaj res, si moram samo svoje življenje ogledat. in moje življenje je točno tako kot je. ni slabo in zadnje čase je hudo 'under construction', ampak prav gotovo pa ni niti najmanj zvezdniško. in prov gotovo določene stvari v njem ne laufajo tako kot bi mogle. in če hočem, da zlaufajo moram pogruntat, kako so sploh zgrajene skup. da jih bom lahko razstavla. zato moram nazaj it gledat. kar se pa v bistvu samo od sebe dogaja, ker prav gotovo na določenih področjih ne pridem nikamor naprej. pa če bi še tolk rada. (in ja, so področja, na katerih se mi zdi da se bom lahko premaknila v njih naprej šele skoz desetletjih, ne pa dnevih... če sploh)
in v tem trenutku se soočam s tem, da me zaj* ljudje, ki me ne bi rabili, vsakega posebej se moram naučit zavrnit in postavit na svoje mesto. srečujem ljudi, ki jih nočem srečat, ampak očitno se še nisem premaknila tolk deleč, da bi srečala kej druzga. moje veze ne laufajo. ne morejo, ker nisem dozorela do točke, na kateri bi sploh znala živet s človekom, kakršnega bi rada.
razumeš? vse lepo in prav, treba imet vizije. ampak moraš jim dorast, da jih znaš živet. kaj ti bodo vse tiste idealne situacije in ljudje, če nimaš pojma, kaj bi si z njimi v tem trenutku začel.
da sem vsega sposobna? v tem trenutku? kolk se poznam, bi me pobralo v roku dveh ur od stresa. nimam kondicije za take višine.
v bistvu ni, da se hočem dol tlačit al pa karkoli, sem egoistična in egocentrična še bl kot je prijetno z mano za bit. če bi bla uspešna bi bla prva (in tud sem) ki bi si to priznala in praznovala.
ampak res ne deluje na meni da si govorim stvari, ki sicer lahko postanejo, ampak v tem trenutku niso resnične.

kar se pa tiče sramu in nevrednosti, pa je to ena taka individualna reč, ki je za vsakega drugačna. ker smo bli pač drugače vzgojeni in smo prevzeli različne norme, kaj je prav kaj pa naj ne bi blo. in pol se imamo s tem še celo življenje veselje ukvarjat.


Zmrazi me, ko se spomnim na kakšnega new age pozitivista Smiley
Zato sem v bistvu v svojem slovarju besedo pozitivizem zamenjala za realizem.

sam si hud motivator, ni kaj Wink če bi na men afirmacije delovale, bi se kr v tvojo šolo vpisala... sam, no ja, tud v moji se do zdej še nikol niso vrata zaprla...
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #41 - 30.07.2007 at 00:01:37
 

Devi wrote on 29.07.2007 at 22:11:41:
ARS wrote on 29.07.2007 at 20:24:21:
Devi wrote on 29.07.2007 at 17:28:28:
želim si živet v polnosti, z ljudmi, ki zares bivajo, ne igrajo le nekih iger. le da razumem, da tega še nisem sposobna, it v take višine. ne moreš bit odličen, če imaš 3 pri matematiki. zato sem se v smislu, da naredim nekaj za to, da se bom nekoč lahko bolj polno živela, obrnila nazaj da se soočim s tem, kar me ustavlja. in vstopam v odnose, v katerih se to odražajo moje 3-ke.

Tole, na primer, je zelo škodljiv vzorec. »Razumeš, da nisi še sposobna, razumeš, da ne moreš biti odlična ...« Bulšit! Si sposobna, si odlična, si d'best in vredna si prav vsega d'best! Zdej pa rit premakni in začni to udejanjat na vsakem koraku. In vsakič, ko se boš zalotila, da misliš, da nisi d'best ali pa da nekaj nisi naredila d'best, se zažri noter in si zvizualiziraj naslednjič, ko boš naredila tako, kot misliš, da je d'best. Sebi in zgolj tvoji viziji ustrezno! In ne se ustavljat. No, morda, da zajameš sapo. Isto kot velja za »minirajoče« oz. negativne vzorce, velja tudi za pozitivne: večkrat jih slišiš (od znotraj ali od zunaj), večkrat jih ponoviš, bolj resnični so in bolj so del tebe in tvojega delovanja.

tole se odlično sliši, kar mi praviš. res odlično. ampak premal je to rečt.
enostavno ni res, ARS. tvoje življenje je slika tvojih prepričanj.

Ma, ne samo, da se sliši odlično, tudi deluje odlično.
In, ja, premalo je to samo rečt.
In enostavno je res, Devi, ker predstavlja enega od elementarnih zakonov vesolja.
Pa čeprav je hkrati res tudi to, da je »moje življenje slika mojih prepričanj», tvoje pa tvojih.
Elementarni zakoni veljajo za vse enako, tako kot npr. sonce sije na vse nas, brez izjeme.

Ma, trmasta si kt vol …  Wink ... jest pa dons očitno nepismena, ker ne znam zadost «realno» ubesedit.
Uf ... Ma, nič ni nemogoče! In tut jest sem trmasta.  Wink

Za že skorajda pozabljeno sladico, recva ji »vizija«, si že slišala, zdi se ti, da si jo enkrat celo že probala, vsekakor pa si skor zihr, da bi ti bila močno všeč. A ker tko, kao, zakomplicirane zadeve še nikol nisi pekla, se je pač ne lotiš, in že samo misel na ta podvig ti nažene strah in en kup smotanih občutkov po telesu, da o tem, kako se ti hkrati sline cedijo, ti pa najdevaš vedno nove in nove izgovore, ne izgubljam besed. Ma, ja, itak si premalo spretna, pa matematiko si imela na konc samo tri, pa v bistvu ne veš točno, kako tvoja pečica deluje, pa ona ti je itak vedno rekla, da si štorasta in čist nesposobna, on pa, da nisi središče vesolja in da vsega pač ne moreš imet ... Konec koncev pa, kaj če se ti ponesreč? To bo samo še en nov dokaz vsega poprej naštetega ... in, res, nima smisla, ker pri tebi to itak ne deluje.

A pride dan, ko si ene tople, dišeče in slastne »vizije« zaželiš, direkt iz svojga rora. In ker pri zadovoljevanju svojih izredno močnih in iskrenih želja ponavadi ne odlašamo preveč in v nedogled, se odločiš, da jo boš tudi spekla; kar bo, pa bo. Mami rečeš za recept, v dveh kuharcah preveriš, ali ima čist prav al pa ti je kaj pozabla povedat, napišeš listek za v štacuno in greš po manjkajoče sestavine.

Prideš domov, si najprej skuhaš en kofe/čaj, potem pa v posodo z andahtjo odmerjaš sestavine, najprej za testo. Pa ti ni čist jasno, kako gre zdaj že točno štorija s kvasom in vzhajanjem, in pokličeš frendico, da ti to razloži. Slediš navodilom, te obhajajo dvomi, pa tut čist zihr nisi. Ampak, nekje je treba začet, anede. Zamesiš, testo počivat, ti pa tut enmal. Pa panika useka. Pa kaj je blo men tega treba? Pa sej mi lajf ne laufa slabo, tut brez te smotane sladice ne, pa kako mi bo to lohk sploh ratal, če nikol še nisem ... Okej, okej, zdej pa res ne morem nehat ... kva se mi pa lohk hujšga zgodi, kokr da mi prvič ne rata? Mrbit mi pa bo. Itak!

In se energično lotiš file za »vizijo«. Pokličeš teto, ker ne štekaš čist dobr, kaj res pomeni »sesekljaj na drobne koščke in malček popraži na nizkem ognju«, med se ti vleče po celem pultu, ni ti čist jasn, kaj bo ratal, a se držiš recepta kt pijanc plota (tolk kuharske kilometrine že maš, da veš, da zdele ni glih cajt za eksperimente)... in ura za testo zvoni. Valar držiš v roki, kot da ga še nikol ne bi, testo se ti poca, madona, pa kva je zdej to? Hitr pozvoniš pri sosedu, peku, ki je celo doma, in s prešernim nasmeškom ti v tvoji lastni kuhinji pokaže, kako se stvari streže, pol te pa pusti, da sama nadaljuješ, ker se mu mudi. A obljubit mu moraš, da mu prneseš za probat, pa kar rata, rata, on ti bo pa pol povedu, kako bi blo lahko še boljš. Švic ti že počasnej dol teče, ko zrolaš tisto surovo »vizijo« in jo na protfan deneš in ne da se opisat mešanih občutkov, ko vrata pečice zapreš, stopinje na 200 obrneš in budilko naštelaš. Čez 50 minut bo jasno, ali ti je in kolk ti je »vizija« ratala. Kar bo, pač bo. Naslednjič bo lahko pa samo še bolje in mrbit clo že enmal po tvoje.


Devi wrote on 29.07.2007 at 22:11:41:
razumeš? vse lepo in prav, treba imet vizije. ampak moraš jim dorast, da jih znaš živet. kaj ti bodo vse tiste idealne situacije in ljudje, če nimaš pojma, kaj bi si z njimi v tem trenutku začel.
da sem vsega sposobna? v tem trenutku? kolk se poznam, bi me pobralo v roku dveh ur od stresa. nimam kondicije za take višine.

Ja, treba je imet vizije. Oziroma na moč koristno in plodno je, če jih imaš.
A ne takih, ki jih prilagajaš razmeram ter izkušnjam in znanju, ki jih imaš.
Vizijam moraš prilagajat razmere in znanje razširjat v smeri, ki bodo tvoje vizije podpirale.

Ja, vsega si sposobna.
V tem trenutku; v naslednjem pa še več.
In zaprmej še nikogar ni pobral, ko/ker si je kondicijo nabirat začel.
Precej pa tistih, ki so rekl, da je to itak brez veze.

Kiss
ARS
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
lola
5
*****
Offline


Posts: 1056
Maribor
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #42 - 30.07.2007 at 13:16:06
 
ARS wrote on 30.07.2007 at 00:01:37:
Elementarni zakoni veljajo za vse enako, tako kot npr. sonce sije na vse nas, brez izjeme.


A da za vse enako  Shocked

Hm, če se jaz izpostavim soncu za 10 minut, imam opekline, veliko ljudi, ki jih poznam, pa lahko nemotemo ure in ure preždijo na soncu in vse, kar dobijo, je porjavela koža.

Pelargonije uživajo na sončni strani od maja do oktobra, begonije pa zahtevajo senčno stran, sicer bodo hitro onemogle.

Sonce že mogoče sije enako, ...
Back to top
 
 
IP Logged
 
m
5
p
*****
Offline


Posts: 6632

Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #43 - 30.07.2007 at 15:58:43
 
ARS wrote on 28.07.2007 at 00:58:39:
Devi wrote on 27.07.2007 at 19:00:19:
Samo razmišljam, ARS. Tud meni koristi.

Ne brini, vsakomur koristi, ko razmišlja.
Oziroma, če razmišlja.
Oziroma natančneje, če razmislek botruje tudi kakemu dejanju.



tole se meni zdi ključno  Wink
Back to top
 

Joj kolk radi drug drugemu izdiramo iveri iz oči! Cheesy
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #44 - 30.07.2007 at 17:14:31
 
ARS wrote on 30.07.2007 at 00:01:37:
Ma, ne samo, da se sliši odlično, tudi deluje odlično.
In, ja, premalo je to samo rečt.
In enostavno je res, Devi, ker predstavlja enega od elementarnih zakonov vesolja.
Pa čeprav je hkrati res tudi to, da je »moje življenje slika mojih prepričanj», tvoje pa tvojih.
Elementarni zakoni veljajo za vse enako, tako kot npr. sonce sije na vse nas, brez izjeme.
Ja, treba je imet vizije. Oziroma na moč koristno in plodno je, če jih imaš.
A ne takih, ki jih prilagajaš razmeram ter izkušnjam in znanju, ki jih imaš.
Vizijam moraš prilagajat razmere in znanje razširjat v smeri, ki bodo tvoje vizije podpirale.

Ja, vsega si sposobna.
V tem trenutku; v naslednjem pa še več.
In zaprmej še nikogar ni pobral, ko/ker si je kondicijo nabirat začel.
Precej pa tistih, ki so rekl, da je to itak brez veze.

Kiss
ARS


zdej mi počas postaja jasno, zakaj se ne razumeva.
ti misliš, da brez vsake vizije sedim doma in da nič kaj dosti ne upam naredit iz sebe in svojega življenja. ker sem tam o enem vrabcu govorila, pa o neobstoječem golobu  Smiley
da sploh nič ne pečem pa si ne upam verjet, da mi lahko kaki piškoti sploh ratajo.

sam v bistvu... res nimam nekih vizij, imam pač plane, take čist realne pa dostopne, ki jih je treba trenutno sam še realizirat... pridobit znanje in izkušnje skozi njih, ne obratno
mogoče nimam novih vizij, kaj bi pol, ko bo to mimo... sam do tačas se bom pa verjetno že kej spomnila...
vmes malo pobrskam še po svojem notranjem vrtičku pa kak plevel utrgam ven... oz je kar precej osata not tud pa čist je zaraščen... sam zemlja je pa počivala zdej par let in je spočita... in ni vrag da iz nje, pol ko jo popucam pa prekopljem, ne bi kej dobrega zrastlo Smiley
sam vse gre postopoma, korak za korakom (imam saturna na soncu). če bom dobro pripravila zemljo, pol se bodo sadike, ki sem jih posadila, dobro razrasle.
ne morejo da se ne bi... dejansko delam zdej v realnosti dost večje korake, kot si po svoje upam sploh razmišljat o njih. si včasih mislim, sam ne razmišljej, odklopi misli, sej veš, kam prideš, če preveč misliš... no in tako trenutno bolj malo mislim, pa malo več delam.
sem pa očitno še zmer vrtičkar, ti pa še zmer o hrani... Smiley

dej presel se kam bližje, da pridem na tvoje piškote, me zanima, kake delaš Wink
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4