Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 
(Read 23185 times)
Loops
1
*
Offline

I love YaBB 1 Gold!
Posts: 21

Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #15 - 18.07.2007 at 08:47:53
 
Quote:
gape wrote on 16.07.2007 at 10:34:49:
Quote:
Upam, da "gape" še najde prostor zame.. (sicer pa sem prejela Hey Hey pozdrav Smiley). Upam tud, da ne bom čutila obligacije biti drugačna zarad razpoložljivosti, ki jo nekateri težko sprejmejo. Kje drugje pa se lahko vidi spremenljivost?  

Pa naj še jaz tazadnjo Zvezdico povabim, da se vrne -  bomo skupaj probali omiliti tvoje, moje in verjemi, vsakogar razočaranje..

prostora zadost za use ...
Wink


eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeh


zakaj si se spet pobrisala??? js sem ti pa lih pisala in pisala, še slikce hotla nalimat in hočem poslat in dojamem, da si spet zginla.   Smiley


Pah, preveč sem se podala v razlaganje in je izzvenelo kot opravičevanje.  Undecided

Saj sem tu  Cool


"Some of us think holding on makes us strong; but sometimes it is letting go."
H. Hesse
Back to top
 
 
IP Logged
 
Petra.
Global Moderator
p
*****
Offline

All IS Full Of Love
Posts: 10693

Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #16 - 18.07.2007 at 10:39:17
 
Quote:
Quote:
gape wrote on 16.07.2007 at 10:34:49:
Quote:
Upam, da "gape" še najde prostor zame.. (sicer pa sem prejela Hey Hey pozdrav Smiley). Upam tud, da ne bom čutila obligacije biti drugačna zarad razpoložljivosti, ki jo nekateri težko sprejmejo. Kje drugje pa se lahko vidi spremenljivost?  

Pa naj še jaz tazadnjo Zvezdico povabim, da se vrne -  bomo skupaj probali omiliti tvoje, moje in verjemi, vsakogar razočaranje..

prostora zadost za use ...
Wink


eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeh


zakaj si se spet pobrisala??? js sem ti pa lih pisala in pisala, še slikce hotla nalimat in hočem poslat in dojamem, da si spet zginla.   Smiley


Pah, preveč sem se podala v razlaganje in je izzvenelo kot opravičevanje.  Undecided

Saj sem tu  Cool


"Some of us think holding on makes us strong; but sometimes it is letting go."
H. Hesse


no lepo, da si tu. a boš zdaj zdržala? Wink
Back to top
 

you cant look in the mirror and expect it to smile first
 
IP Logged
 
Donna
3
***
Offline

I love Angel
Posts: 219
slo
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #17 - 25.07.2007 at 12:45:53
 
Zakaj smo ljudje tako zelo radi nesrečni? V čustvu trpljenja in bede nekateri uživajo bolj, kot v sreči in veselju. Čemu človeku služi tisti pelin, ki razjeda dušo in srce kot žveplena kislina? Mar res ne znamo biti srečni?
Kadarkoli berem podobna pisma, mi je hudo. Hudo, ker ne želim, da so drugi razočarani, obupani in nesrečni. Z vsakim človekom je tudi mene manj...
Kaj za vraga nas žene v skušnjave, da bi tako zelo radi spremnili druge, ko pa sami ne vidimo dalj od svojega nosu? Zakaj tako zelo uživamo v spreminjau drugih? Trudimo se, upamo, verjamemo in si na vse pretege želimo, da bi se sočlovek obanašal tako, kot smo si mi zamislili v svoji glavi. Nemogoče si želimo.
Vendar nemogoče ne obstoji. Vsak posameznik je to, kar želi biti in ima za to vso pravico. Živi svoje življenje in nihče nima pravice posegati v njegov način čustovanja, doživljanja, razmišljanja.
Bolečina ob razočaranju je nujna posledica. Nihče je ne more pozdraviti, niti oseba, ki nam jo je povzorčila. Verjamete, da tudi če bi nam ljubljena oseba padla pod noge in bila taka, kot si želimo, bi ne bili srečni? Vedno bi iskali nekaj več in več, postali bi nenasitni, domišljavi in pohlepni. Lačni vedno nečesa novega bi na koncu uničili sebe in druge.
Popolne ljubezni ni. Ne more biti, ker človek ni popolno bitje. Zaslepljen je s strastmi, lenobo, pohlepom, lakoto in prevzetnostjo. Žal.
Redki so primeri dveh, ki se v vsem strinjata in ujemata, redke so tudi ljubezni, ki vse oproščajo in dopuščajo. In ravno zato, ker so tako redke, so tudi lepe. Videvam ostarele pare, ki se kljub letom in marsikateri britki izkušnji še vedno držijo za roke in se imajo radi.
V življenju pa je treba najti pravo roko, za katero se primeš in hodiš skupaj z njo skozi življenje. Vse ostalo je samo mučenje dveh, ki se ne razumeta, ne ujemata in tudi ne ljubita. Samo resnična ljubezen dopušča tudi različnost. Tam, kjer pa ni prve ljubezeni, tudi sreče ni. Take veze je bolje končati, pozabiti in si iskati človeka, ki te ne bo nikoli tako zelo razočaral, da bi človek obžaloval.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Petra.
Global Moderator
p
*****
Offline

All IS Full Of Love
Posts: 10693

Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #18 - 25.07.2007 at 13:54:28
 
sem lih razmišljala, da bi bilo bolje v šole uvest namesto domoljubja in verouka pouk pozitivne samopodobe. bi s tem največ nardili za vse nas. misel se mi je pa utrnila, ko sem opazovala na poti s trgovine nekega lokalnega pijančka, ki se je odpravil v nabavo dnevne doze in tip zgleda ko en fosilni robot. res prav žalosten pogled.
Back to top
 

you cant look in the mirror and expect it to smile first
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #19 - 25.07.2007 at 19:13:24
 
Z nobenim partnerjem ne živimo po pomoti. Še posebej ne 8 let.
Partnerja imamo oz. pričakujemo to, da bomo lahko potrjevali svoje vzorce in občutke.
Če živim z nekom , za katerega menim, da je že na začetku zguba, je to zato, ker hočem sebi dokazati, da sem jaz vreden več.
Da se bo on spremenil zaradi mene.


Lahko je pobrisati poste in se jih sramovati, ampak svoje zgodovine pa ne moremo pobrisati. Namesto zanikanja oz. brisanja, bi lahko bilo učenje na svojih izkušnjah oz. postih.

Zato se pa življenje ponavlja...znova in znova razočaranje....isti ljudje.... iste zgube...

Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #20 - 25.07.2007 at 19:35:04
 
Zapuščam te, pa čeprav te imam rad.
Zapuščam te, ker ne morem več...preveč je naporno zame...preveč se pričakuje od mene.
Na eni atrani starši...na drugi strani partner...kot med dvema ognjema....nobenega nočem prizadeti, saj imam oba rad.
Preveč naporno...ne zdržim več.

Vsi smo navezani na vzorce staršev, saj jih ne morem pobrisati, kot poste. Nisem takšen frajer, zavedam se tega, da sem navezan.
Kdor pričakuje, da bom pobrisal vzorce, pričakuje preveč.

Back to top
 
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #21 - 26.07.2007 at 00:07:59
 

Donna wrote on 25.07.2007 at 12:45:53:
Bolečina ob razočaranju je nujna posledica. Nihče je ne more pozdraviti, niti oseba, ki nam jo je povzorčila.


Nasprotno, "bolečina ob razočaranju" je povsem ozdravljiva.
In edina oseba, ki jo lahko pozdravi, je točno in samo tista, ki je to bolečino povzročila.
A to zaprmej ni nikoli nekdo drug ... ali pa tretji.

Ali drugače, "bolečino ob razočaranju" lahko pozdravi samo tisti, ki jo čuti navznoter.

In po večkratnem "ozdravljanju" take ali podobne bolečine se rado primeri,
da se oseba loti tudi iskanja (iz)vira bolečine in zdravljenja le-tega, in sicer "razočaranja" oz. kako/zakaj si ga dogaja ...

Na primer,
Wink
ARS
Back to top
« Last Edit: 26.07.2007 at 19:48:54 by ARS »  

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Donna
3
***
Offline

I love Angel
Posts: 219
slo
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #22 - 26.07.2007 at 09:56:35
 
Nihče te ne more osrečiti, pa tudi v nesrečo te ne more spraviti nihče. To nosimo v sebi. Srečo ali nesrečo.
Zakaj nihče ne more ozdraviti naše bolečine sem napisala. Samo mi smo tisti. Vedno hočemo več in več in tudi, če bi nam ljubljena oseba padla pod noge, bi ne bilo zadosti.
Razočarje in bolečina sta od človeka do človeka različni, ker vsi čutimo na drugečen in enkraten način. Ni ozdravljiva bolečina ob izgubi partnerja nikoli. Tudi pozabimo ne nikoli. Naše srce je strto, žalujemo za izgubljeno ljubeznijo in čustvi. Zdravila ni. Le čas mogoče sčasoma zaceli prenkatero ranjeno srce, pozabiti pa ne moremo nikoli. S časom je bolečina samo manj intenzivna. Ostaja. Tako kot pri rani, ko nas bragotina vedno spominja nanjo.
Pod temo Ozdravljenjo srce sem napisala post. Eno leto bo od tega, pa danes vem, da ni res, kar sem pisala. Moje srce ne bo nikoli ozdravljeno. Kadar koli srečam človeka, ki mi je stru srce, se prvotna rana poraza, izgube, žalosti, obupa in bolečine ponovno odpre in zakrvavi, kot prvi dan. Nikoli več ne bom taka kot prej. Razočaranje ostaja kljub minulemu letu. Bi si na moč želela, da bi pozabila, sestrelila bi se na drug planet, samo da bi človeka, ki me je prizadel nikoli več ne videla. Pa žal tega ne morem in trpim naprej.
Back to top
 
 
IP Logged
 
nahate.d
Ex Member




Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #23 - 26.07.2007 at 09:57:11
 
Se strinjam ARS, dobro napisano.  Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
Loops
1
*
Offline

I love YaBB 1 Gold!
Posts: 21

Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #24 - 26.07.2007 at 10:10:17
 
Robi wrote on 25.07.2007 at 19:13:24:
Lahko je pobrisati poste in se jih sramovati, ampak svoje zgodovine pa ne moremo pobrisati. Namesto zanikanja oz. brisanja, bi lahko bilo učenje na svojih izkušnjah oz. postih.

Zato se pa življenje ponavlja...znova in znova razočaranje....isti ljudje.... iste zgube...


Ni to v redu da se ponavlja? A ni to great Universe giving us another and another and another chance? Ko se mi spremenimo se tudi drugi.

Da nekdo pobriše svoj post jaz ne vidim nič tragičnega. Bog ve zakaj gre kdo na način kot ve in zna skozi svojo izkušnjo.

"Can there really be such a thing as mistake when we are only dreaming?"



Robi wrote on 25.07.2007 at 19:35:04:
Vsi smo navezani na vzorce staršev, saj jih ne morem pobrisati, kot poste. Nisem takšen frajer, zavedam se tega, da sem navezan.
Kdor pričakuje, da bom pobrisal vzorce, pričakuje preveč.


Vzorec je za prepoznat in ozavestit.

Pravico imamo vsi na svoj način poiskati svoj mir.

Ko so vse vloge zamenjane, ko morajo otroci biti starši staršem, prijatelji nadomeščajo starše, otroke, brate, sestre... te pripelje do tam kjer prostovoljno spoznaš da je vzorec tvoj in od nikogar drugega in zbrisat ga ne moreš. Človek sam je vzorec. Tu je zato, da bi ga, da bi se vzljubili z vsem stvarstvom, ki nam je to omogočilo.

Back to top
« Last Edit: 26.07.2007 at 12:51:25 by Loops »  
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #25 - 26.07.2007 at 18:56:15
 

Donna wrote on 26.07.2007 at 09:56:35:
Nihče te ne more osrečiti, pa tudi v nesrečo te ne more spraviti nihče. To nosimo v sebi. Srečo ali nesrečo.

Sreče, nesreče ino drugih čustev ne nosimo v sebi - jih le produciramo in doživljamo.
In samo od naše naravnanosti je odvisno, katerih bo več oz. katera bodo prevladovala.
In le od nas je odvisno, na katere se bomo zaciklali, v katere zažrli ali pa kaj tretjega.

Donna wrote on 26.07.2007 at 09:56:35:
Vedno hočemo več in več in tudi, če bi nam ljubljena oseba padla pod noge, bi ne bilo zadosti.

Tegale najbrž ne štekam, še posebej «vedno hočemo več in več» ne,
ker mi na misel pride le to, da bi jaz vsaki osebi (ne le ljubljeni), ki bi mi padla pod noge, pomagala vstat’ (oz. bi ji ponudila pomoč) …

Donna wrote on 26.07.2007 at 09:56:35:
Ni ozdravljiva bolečina ob izgubi partnerja nikoli. Tudi pozabimo ne nikoli. Naše srce je strto, žalujemo za izgubljeno ljubeznijo in čustvi. Zdravila ni. Le čas mogoče sčasoma zaceli prenkatero ranjeno srce, pozabiti pa ne moremo nikoli. S časom je bolečina samo manj intenzivna. Ostaja. Tako kot pri rani, ko nas bragotina vedno spominja nanjo.

Ma, to je tvoja - upam, da zgolj trenutna/začasna - resnica.
Katerakoli čustvena bolečina je ozdravljiva.
Zdravilo zanjo je tisti, ki jo čuti.
Poleg vsega pa bolečina in spomini niso nujno povezani;
“znebiš” se bolečine, le zakaj bi se tudi spomina …
Itak pa velja, da se tudi spominjamo lahko na vrsto načinov.

ARS wrote on 26.07.2007 at 00:07:59:
Nasprotno, "bolečina ob razočaranju" je povsem ozdravljiva.
In edina oseba, ki jo lahko pozdravi, je točno in samo tista, ki je to bolečino povzročila.
A to zaprmej ni nikoli nekdo drug ... ali pa tretji.

Donna wrote on 26.07.2007 at 09:56:35:
Pod temo Ozdravljenjo srce sem napisala post. Eno leto bo od tega, pa danes vem, da ni res, kar sem pisala. Moje srce ne bo nikoli ozdravljeno. Kadar koli srečam človeka, ki mi je stru srce, se prvotna rana poraza, izgube, žalosti, obupa in bolečine ponovno odpre in zakrvavi, kot prvi dan. Nikoli več ne bom taka kot prej. Razočaranje ostaja kljub minulemu letu. Bi si na moč želela, da bi pozabila, sestrelila bi se na drug planet, samo da bi človeka, ki me je prizadel nikoli več ne videla. Pa žal tega ne morem in trpim naprej.

Vse to so zgolj tvoje odločitve, Donna.

Ko nekdo vztraja v bolečini, zaprmej drži, da ga je (presneto) strah.
Česa najbolj?
Najpogosteje sebe, svoje neizmerne moči, odgovornosti in neznanega;
pa dejstva, da je treba za vsako želeno spremembo kaj tudi narest; z lastnimi »rokami«.

Za transformacijo bolečine, na primer,
se vanjo direkt potunkat in ji odvzet moč, ne pa jo z vso zavzetostjo negovat.
In »ne morem« zamenjati z »nočem«, da je manj peska v očeh.
Pa ...

No, tko jest nardim.
In največkrat ni prav nič zabavno, je pa osvežujoče; pa spet en vzorec manj.

Ma, kolk je men še zmeri všeč »Move your ass and your mind will follow« ...

Srečno,
ARS
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #26 - 26.07.2007 at 19:08:14
 

Quote:
Ni to v redu da se ponavlja? A ni to great Universe giving us another and another and another chance?

Dejstvo je, da se lekcije, ki jih nočem(o) predelat, ponavljajo, njihova "moč" pa zvišuje.
A glupo je, če dopustim(o), da se ponavljajo in ponavljajo in ponavljajo …
Zguba cajta. In vedno bolj “nizki” samopodoba, samozavest in samospoštovanje.

Quote:
… te pripelje do tam kjer prostovoljno spoznaš da je vzorec tvoj in od nikogar drugega in zbrisat ga ne moreš.

Vsak vzorec, ki ga prepoznaš, lahko zbrišeš; če želiš, seveda.
Back to top
« Last Edit: 26.07.2007 at 22:35:10 by ARS »  

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Devi
5
p
*****
Offline

ravno prav
Posts: 5471
Dolenjska
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #27 - 26.07.2007 at 20:24:59
 
So tudi vzorci, ki jih nikoli ne brišemo in ki jih (navadni ljudje) v bistvu nismo niti sposobni izbrisat. pri njih gre za določeno 'danost', za način posameznikove pojavnosti na svetu.
če je tvoj način, da stvari rešuješ odločno, potem je v bistvu čisto proti tvoji lastni naravi, da se siliš enakovredno pretehtati 4 različne rešitve, če tvoja narava znotraj kar kriči po izbiri ene, ki jo je prepoznala kot pravo že v prvi sekundi. in vendar je tvoj način reševanja stvari vzorec. čeprav ti dobro služi.
če si otrok, ki nikoli ni poznal staršev, bo tvoja narava prilagojena na zaznavanje varnih prostorov in sprejetosti. to je način kompenzacije, ki je verjetno nikoli ne moreš popolnoma izbrisati. to si. tak si.
če je moj način delovanja (ki je vzorec) prilagojen na zaznavanje razpoloženja ljudi okoli mene, nikoli ne bom mogla izbrisati nuje po čekiranju situacije, v katero sem v nekem trenutku vstopila, pa čeprav me nič več ne sili, da bi se ji tudi prilagodila. to zdaj sem.

so vzorci, ki nas delajo take, kot smo. lahko jih zgolj prilagajamo ali do neke mere omilimo. ampak bistveno drugačni ne bi mogli bit, ne bi mogli niti živet. vsaj ne kot normalni ljudje. mogoče kot norci. ali svetniki. določeni vzorci nas varujejo pred tem, da bi to ali ono tudi zares postali.
Back to top
 

Nobena čarovnija ne more ničesar spremeniti v kaj drugega, tega ni; sprememba v predstavi v srcu čarovnije je spoznanje, ne ustvarjanje.&&(S. Palwick)
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #28 - 26.07.2007 at 22:29:14
 

ARS wrote on 26.07.2007 at 19:08:14:
Vsak vzorec, ki ga prepoznaš, lahko zbrišeš; če želiš, seveda.

Lej, Devi, tale moj stavek nima ne pozitivne ne negativne konotacije, prav tako kot vzorec ne. Ko vzorec prepoznaš, ga lahko pri miru pustiš in furaš dalje, lahko pa ga zbrišeš/spremeniš, če želiš. Tako vzorce trenutno čutim jaz.

A v bistvu se iskanja in spreminjanja vzorcev najpogosteje lotevamo zato, ker je bolečina, ne pa zato, ker je blažen gmah. Ali pa zato, ker jih spoznamo za »privzete brez premisleka« in hkrati za nas (povsem) neustrezne.

Meni povsem dobro služijo, na pošrek in na primer, moji vzorci odločnosti, ki mi za posamezno odločitev dopuščajo tako pretehtati vse možnosti, ki mi padejo na pamet (oz. se mi jih da iskat), kot slediti intuitivnemu občutku o ustreznosti ene in edine v danem trenutku. In zaenkrat ne čutim prav nobene potrebe po tem, da bi jih spreminjala. A za protiutež, prav nič dobro mi ne služijo, na pošrek in na primer, moji vzorci odlašanja ... In jih spreminjam in izdejanjam, ko jih prepoznam; ko se mi ljubi oz. če me motijo/ovirajo dovolj. Zato je odlašanja v mojem življenju vedno manj. In tako dalje, prosto po vzorcu ...

Devi wrote on 26.07.2007 at 20:24:59:
če si otrok, ki nikoli ni poznal staršev, bo tvoja narava prilagojena na zaznavanje varnih prostorov in sprejetosti. to je način kompenzacije, ki je verjetno nikoli ne moreš popolnoma izbrisati. to si. tak si.

Ja ali pa ne. Vzorec, ki se osredotoča na varnost in sprejetost v omenjeni zgodbi, namreč.
»To sem. Tak sem.« sta pa itak le izgovora.
Potem, ko se posameznik prebije čez puberteto in skozi rosna dvajseta, enkrat nastopi dejanski čas odraslosti, ko naj bi bilo vedno manj prostora za obtoževanje kogarkoli za karkoli v lastnem življenju. In prej ko s tem neha in prej ko začne futrat svoje luknje/manjke oz. praznit kufre preteklosti, prej lahko tudi dejansko svoj lajf v svoje roke vzame in prej mu bo bolje. Ampak, veš kaj, tudi če bo slej, pri 30-ih, 40-ih ... bo oz. je to d'best in neprimerno bolj plodno in energetsko bogato kot pa sprijaznjenje ali vdaja.

Ma, dej, grem jest rajš še enmal v moje odlašanje roke namakat ... kup umazane posode, pa to.

Wink
ARS
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
en_bk
5
*****
Offline


Posts: 879

Re: Moje veliko razočaranje...
Reply #29 - 27.07.2007 at 10:38:54
 
ARS wrote on 26.07.2007 at 22:29:14:
ARS wrote on 26.07.2007 at 19:08:14:
Vsak vzorec, ki ga prepoznaš, lahko zbrišeš; če želiš, seveda.

Lej, Devi, tale moj stavek nima ne pozitivne ne negativne konotacije, prav tako kot vzorec ne. Ko vzorec prepoznaš, ga lahko pri miru pustiš in furaš dalje, lahko pa ga zbrišeš/spremeniš, če želiš. Tako vzorce trenutno čutim jaz.

A v bistvu se iskanja in spreminjanja vzorcev najpogosteje lotevamo zato, ker je bolečina, ne pa zato, ker je blažen gmah. Ali pa zato, ker jih spoznamo za »privzete brez premisleka« in hkrati za nas (povsem) neustrezne.

Meni povsem dobro služijo, na pošrek in na primer, moji vzorci odločnosti, ki mi za posamezno odločitev dopuščajo tako pretehtati vse možnosti, ki mi padejo na pamet (oz. se mi jih da iskat), kot slediti intuitivnemu občutku o ustreznosti ene in edine v danem trenutku. In zaenkrat ne čutim prav nobene potrebe po tem, da bi jih spreminjala. A za protiutež, prav nič dobro mi ne služijo, na pošrek in na primer, moji vzorci odlašanja ... In jih spreminjam in izdejanjam, ko jih prepoznam; ko se mi ljubi oz. če me motijo/ovirajo dovolj. Zato je odlašanja v mojem življenju vedno manj. In tako dalje, prosto po vzorcu ...

Devi wrote on 26.07.2007 at 20:24:59:
če si otrok, ki nikoli ni poznal staršev, bo tvoja narava prilagojena na zaznavanje varnih prostorov in sprejetosti. to je način kompenzacije, ki je verjetno nikoli ne moreš popolnoma izbrisati. to si. tak si.

Ja ali pa ne. Vzorec, ki se osredotoča na varnost in sprejetost v omenjeni zgodbi, namreč.
»To sem. Tak sem.« sta pa itak le izgovora.
Potem, ko se posameznik prebije čez puberteto in skozi rosna dvajseta, enkrat nastopi dejanski čas odraslosti, ko naj bi bilo vedno manj prostora za obtoževanje kogarkoli za karkoli v lastnem življenju. In prej ko s tem neha in prej ko začne futrat svoje luknje/manjke oz. praznit kufre preteklosti, prej lahko tudi dejansko svoj lajf v svoje roke vzame in prej mu bo bolje. Ampak, veš kaj, tudi če bo slej, pri 30-ih, 40-ih ... bo oz. je to d'best in neprimerno bolj plodno in energetsko bogato kot pa sprijaznjenje ali vdaja.

Ma, dej, grem jest rajš še enmal v moje odlašanje roke namakat ... kup umazane posode, pa to.

Wink
ARS


zelo dobr Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4