Zbiraj ideje na papirju in ko se jih bo nabralo jih izdaj v knjigi "Genijalne ideje" . Mogoče pa jih bo kdo, ki ima denar, vpliv, dodatno znanje itd. uspel uresničiti.
Mogoče pa se bodo uresničile neodvisno od tega in mogoče se že uresničujejo, v tem primeru boš imel potrditev, da si vedel že prej.
LP

picola wrote on 15.06.2007 at 00:16:57:


 Mah, sej se nam verjetn vsem porodijo kdaj pa kdaj. Sicer pa kot pravjo, z Božjo pomočjo je vse mogoče. Torej če mu je usojeno, jih bo realiziral. Ampak brez muje, se pa še čevelj ne obuje  

To je res, da neke ideje tipa: resil bom svet in podobne, so bolj ko ne utopicne. Kajti vemo, v koliko primerih, so bili to koraki le enega cloveka. Pa se nobenemu ni do zdaj uspelo v polnem pomenu "resiti". Hehe
Sem imel v mislih bolj take, kot opisuje nahate.d, ko se ti odvrti tako perfektna vizija necesa, sicer nic zares ogromnega, a nikoli prej videnega.
V tistem trenutku vse v nulo in samoumevno, a le v nekem krajsemu casovnemu obdobju, ko si prikloplen ali bolje kot bi bil priklopljen, pa pol potegnil ven utikac in izgubil vse podatke, ki so bili prej tako popolni, samoumevni. Pa ne samo to, celo bedna se mi kasneje zdi ta ista ideja, ampak vem da to samo zato, ker jo ne dojemam popolno, kot sem jo v tistem trenutku. Tezko je to razlozit, verjetno mnogi vedo o cem govorim, tisti pa ki tega se ni dozivel, pa mu mogoce izgleda mal nerazumljivo.
Drugace pa se mi zdi zanimiva tema zato sem jo odpru.

o idejah iz 'Osvobajanja od sebe'
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1...

"Dosti ljudi dandanes govori Bogu ali Angelom. Ko najvišje in najboljše prosite za kaj posebnega, za kreativnost na primer, kreativna zamisel "rad bi napisal knjigo", pride iz kronske čakre in je vznemirljiva. Ko ideja doseže kronsko čakro, je ta energija naravnost od Boga.
Ko se spusti do čelne čakre, ki je Resnica, jo čutite in veste, da je ta ideja prava.
Potem ta božanska energija pride navzdol do grlene čakre Volje in rečemo: Seveda, Bog, jaz bom uresničil ta projekt, šel bom na to potovanje, narisal sliko, vpisal fakulteto pri petdesetih..., karkoli.
Ko se božanska zamisel spusti do srca, nas ogreje in še bolj vznemiri. In ko je v srcu, naredimo napako. Tako smo vznemirjeni zaradi tega novega podviga, da začenmo ljudem pripovedovati o njem. Napisal bom knjigo, začel z delom na svoje, izdal zbirko pesmi... Ljudem začnemo govoriti o svoji ustvarjalni nameri, energija pa ima pred seboj še pot navzdol skozi tri čakre, ki, mimogrede, obvladujejo zgornje.  
Vsa energija in naše največje sanje gredo potem iz srca v plekus, ki je nabasan z raznimi stvarmi. Vsi neuspehi, napake, kritičnost, pomanjkanje samospoštovanja, negativne predstave o sebi... Vse je tu, nazaj do prvega vdiha. Dobesedno vse je v našem pleksusu. In sedaj moja resnično božanska energija začne pronicati iz srca v pleksus. Navdušenja ni več. Resnici na ljubo - sesti moram. Ne morem vendar pisati knjige, nihče je tako ali tako ne bi kupil. Ne morem uresničiti svojih sanj, saj me nihče ne bo podprl pri tem. To ni predstava, ki jo imamo o sebi.
In če to ni dovolj, gre energija še naprej dol v oranžno čakro. Uganite, kaj je tam? Vsa prepričanja in mnenja o tem, kar je kdorkoli kadarkoli rekel o nas. In sedaj ne mislim pozitivnih stvari. V drugi čakri so še naši odnosi z močjo, denarjem in spolnostjo. In ko gre ta energija božanske zamisli dol do druge čakre... Pojdiva raje na pijačo!
Božanska ideja je mrtva. Nobene možnosti nima.
In še skozi eno čakro gre energija. Dol v korensko čakro mora, v mojo čakro preživetvenih potreb. Sedaj se razjezim na Boga: Ti veš, da moram delat, zaslužit denar in plačevat račune, veš kako zadolžen sem, poznaš vse moje preživetvene obveznosti! Zakaj, vrabca, si mi dal to idejo?! Tega ne zmorem.
In potem to božansko energijo, ki je prišla naravnost od Stvarnika skozi čakre navzdol - splavimo. Naredimo abortus. Splavimo božansko idejo, to kreativnost.
Tumorji v človeškem telesu so splavljena kreativnost."

Ej devi, res zanimiva razlaga! Res ful dobr in podrobno razložena ta dinamika.  

Ko sem v enmu od prejšnjih postov pisal o pomanjkanju življenjske sile kot enmu od vzrokov za nemoč pri relizaciji ideje, se mi to točno ujema s tem, kar ti pišeš o zapacanosti nižjih čaker. Se pravi - zapacanost nižjih čaker "ubija" našo življenjsko moč in ne mormo izpelat nobene zahtevnejše stvari. Vsako veliko stvar na tem planetu so nardil močni, pogumni in odločni ljudje! Z drugimi besedami - čakra v solarnem pleksusu se je bohotila še pa še  

Kakšne ideje bi bilo pametno javno objaviti npr. takole na forumu (javno) , da nebi mogel kasneje kdo od tega iskati avtorske pravice. Npr. če imaš kakšno izumiteljsko, patentno, izbolšavno idejo jo takoj objaviš in tako postane last vseh. Ker če ti je nekaj dano je treba dati naprej...
No, to je ena takšnih idej.    

Nič nimam proti veri in Bogu, pa vseeno mislim, da so nekatere ideje čisto človeške, naravne in spontane.
Človeku se nekaj porodi v glavi, udejani in ideja lahko postane enkratna, neponovljiva.
Zakaj bi pri tem potrebovali Boga in njegovo poslanstvo?
Ideja je pač naša, nastala v naši glavi in nje Njegovi.
Zakaj ljudje vedno povdarjate prežvečene ideje o veri, Bogu, nadnaravnosti, ko pa je vendar vse kaj je, tako preprosto, enostavno in človeško?
Ponovno povdarjam, da ne bom kogarkoli užalila.
Mene moti, da se ljudje stalno zatekajo k neki ideologiji, veri, Božjemu poslanstvu. Samo izgovor je to. Velik izgovor, ki nam jemlje človeško moč in pogum. Brez poguma, bi ne nastalo nič, pa če tudi smo ne vem kako verni. Vera zamegli um in upanje v nadnaravnost nam jemlje moč.
Ne vem, mogoče pa se motim. Mogoče bomo spet na začetku. Kaj je nastalo najprej:"Jajce ali kura?"
Ideja po sebi ni nič slabega, je samo in zgolj vzklik naše ustvarjalnosti, kreativnosti in čudežne moči udejaniti nekaj novega, bolšega, lepšega, kot že tisoč let obstoji.

Se strinjam Zaggy