picola wrote on 12.06.2007 at 15:21:22:Jst imam izkušnje, svoje, še bolj pa z mojim dragim, da so ideje krasne...Edini problem je ta, da jih drugi ne vidijo kot krasne in jih tudi ne bi sprejeli kot krasne...Veliko takšnih njegovih idej je že bilo predstavljenih ljudem pa jih niso sprejeli, tako da za đabe ti dobra ideja, če ljudje (še) niso pripravljeni nanjo...Sigurno pa to ne velja za vse ideje...
Tako da po moje je boljš včasih da so ideje bolj takšne, da delujejo na manj ljudi v manjšem obsegu in se potem počasi širijo naprej s časom, kot pa neke revolucionarne ideje, ki se itak zdijo večini ljudem preveč utopične (vsaj za čas, v katerem so predstavljene) in jih zato nihče ne sprejme.
Ideja sama po sebi nima veze z uresničitvijo le-te. Ideja pripada neki drugi razsežnosti (mentalni, lahko tudi duhovni) in iz nje pride v naš um. Vendar za samo realizacijo je predvsem potrebna močna življenjska sila posameznika, ki hoče idejo realizirat oz. prizemljit tukaj. Kar nam preprečuje realizacijo ideje, niso drugi ljudje ali neke zunanje okoliščine, ampak pomanjkanje sile, ki jo potrebujemo za realizacijo, zraven pa še nezaupanje vase (najbolj običajen faktor neuspeha) in nezadostna "pripadnost" oz. predanost ideji, ki jo hočemo realizirat. Če teh stvari nimamo poštimanih, ne bomo naredil nič, pa če mamo milijon genialnih idej...
Kaj torej narest? Po mojem je treba začet z malim. Naučit se realizacije idej. Odločimo se za eno, ki se nam zdi najbolj uresničljiva in ki ni vezana preveč na druge ljudi, in jo realiziramo. Potem gremo naprej na večje in bolj zahtevne. S tem krepimo svojo moč. Kot na fitnesu - ne moreš že na začetku dvignit 100 kil benča, do tega je pač potrebnega tolk in tolk treninga.
Seveda pa so neke ideje bolj globalne narave (npr. "rešil bom svet", kot pravi Peacehiker) in so pač utopične, ker to seveda ni stvar enega samega človeka...