Kaj je to? Čemu bi se človek sploh trudil to doseči.

Življenje je krog, tudi duša potuje v krogu. Rodi se kot nevednica in tekom reinkarnacij si širi svojo zavest in postaja čedalje bolj etična, dokler ne postane razsvetljena? Potem se konča potovanje v tej dimenziji in gre v naslednjo? Ali kako? Skratka, če se po tem potovanju, ko doseže rrazsvetljenje vrne spet na začetek, potem se sprašujem čemu bi se trudli doseči razsvetlenje, čemu imeti to za takšen dosežek?  

Po drugi strani je pa to paradoksalno, "doseči razsvetljenje". Ubistvu treba le spoznat, da smo že razsvetljeni, kar nas ovira pred tem je le oblak UMa. Pred tem, da bi to v resnici spoznali. Najbolj zanimivo pri vsem temu pa je to, da vemo kaj je to razsvetljenje, pa vendar ga ne začutimo s celim človeškim bitjem. Ego, ki je identifikacija z UMom, je tako prebrisan, da se skrije in prebije kamorkoli hoče. In kjer je UM je ponavadi tudi EGO. Torej, če se tudim doseči razsvetljenje, če delam iz tega problem, ker nisem že razsvetljen, ker imam še vedno toliko identifikacije z umom, potem je to spet ego. Ego skozi zadnja vrata. EGO, ki se trudi nekam prispet. Po drugi strani pa vemo, da smo že tam. Vemo, naj bi bili. Tega tudi sam nisem dokončno občutil. In če prav razumem, potem ko si v tem stanju naj bi življenje živelo tebe in ne obratno, če lahko tako poimenujem te pojme. Življenje mene živi, kaj pa potem moj UN, a ga sploh še rabim? Pol sem skor tko kot rastline, in živali in narava, ko nekaj naredi pa niti ne ve zakaj, le naredi to. Čuti vzgib in to naredi, kaj pa presojanje in te zadeve? Potem vse to izgine, mar ne? Ampak ali življenje ve kako lahko preživimo v tem svetu. Ker je dosti ljudi, ki so na ta način zabredli. Drugi se pa preživljajo z denarjem in podporo drugih iskalcev resnice. Zakaj si pa recimo ne najdejo temu primerne službe. No, sem skrajno nepravičen. Saj vemo da vsi umetniki, sportniki, kulturniki, politiki, javna uprava živijo na račun ljudstva, in denarji tukaj niso majhni. Torej zakaj nebi mogel potem razsvetljeni človek živeti na račun drugih. No, saj drugi pridejo zato, ker jim nekaj daje, torej le ni vse tako nesmiselno. Denar damo tja, kjer čutimo da bomo nekaj dobili.. Pa če sem čisto iskren, je to spet čisto svoja zgodba. Predvsem zaradi pranja možganov sodobnega marketinga...  Seveda! Obstaja trgovanja na materialnem nivoju, in na nivoju čustev. Zakaj bi moralo vse imeti ceno le na materialnem nivoju.

Torej razsvetljenje.. verjeetno obstaja tudi več stopenj. In zanimiv paradoks je tudi ta, da smo že na cilju, pa vendar slišimo toliko o osebnostni RASTI, o duhovnih ISKALCIH, o VIŠANJU zavesti. Kaj vse to pravzaprav pomeni?  Torej, po eni strani sem že na cilju, po drugi morem pa še vedno zrasti. Raste MOJ um, MOJA zavest, MOJA duša. In ko bo vse to dovolj zrastlo bom razsvetljen? Ampak jest sem že razsvetljen, čemu potem potrebujem rast? Samo še malo, pa bom na cilju.. prihodnost. Ta pa ne obstaja – na najvišjem nivoju. Na nivoju uma, duše, rasti zavesti pa obstaja.
A bomo sploh kdaj raztumeli te pojme? Pa tudi če bi jih razumeli, a bi nam to kaj pomagalo? Vedno bomo našli nekaj, česar ne bomo razumeli. Ker vse to skušamo dojet preko uma, um je pa ustvarjen da postavlja vprašanja. In s tem ni nič narobe, ker na ta način rastemo. In spet, kdo raste? Naš um, naša zavest, naša duša? Po drugi strani pa vemo toliko o naravi, drevesih, živalih, o človeku.. Poglejte psihologijo, toliko vedo, pa jim to kaj pomaga. So zaradi tega kaj bolj človeški, imajo zaradi tega bolj pristne človeške odnost. Toliko vemo o drevesih, pa smo jih sposobni začutiti? Ne, ker jih spoznavamo le na površinskem nivoju, na umskem nivoju. Svet nalepk. Verjetno potrebujemo drugačno vrsto znanja, tisto znanje, ki nam bo širil zavest. Ki nam bo povedalo, da smo vsi eno, da smo vsi neomejeni in popolni takšni kakršni smo. Česar se pa ravno ne da dokazati, vsaj s temi tehnikami kot jih imamo v tem trenutku na razpolago. Pa je zato kaj manj veljavno? Da, za mnoge. Je pa sedaj tudi znanost že na tem nivoju, da priznava da stvari ki jih zaznomo s petimi čuti so le DELČEK tega, kar se v resnici dogaja. In da obstaja veliko stopenj, o katerih lahko govorimo in kjer obstajajo povsem različni zakoni. Na najvišji stopnji je vse ENO.

In spet, je sploh bistveno, da te stvari razumsko dojamemo? Lahko grem do drevesa pa si mislim da ga čutim in da sva povezana, vendar ga v resnici ne bom čutil, ne bom čutil njegove energije. Četudi imam zelo široko raven zavedanja, pa še vedno ne morem ostati v sedanjem trenutku (kar je razsvetljenje), brez miselnega toka, ki mi to preprečuje. Razmišljam o pozitivnih stvareh, kaj vse bi moral še naredit, kako bi to in ono.... a še vedno je to miselni tok, ki mi preprečuje začutit globljo stran življenja, še vedno je to tisti nesmiselni tok, ki se ponavlja in mi kuri energijo.. Ego skozi zadnja vrata... Če delam problem iz tega, je to spet ego.

..Tako zgubljeni v delu, tako zgubljeni v razmišljanju, da smo pozabili zgolj BITI, biti v sedanjem trenutku.

Če povzamem, protislovje med tem, da smo že na cilju, in da osebnostno rastemo. Ker nek del v nas raste, ki v drugih ljudeh očitno ne. Imamo neko širšo sliko. Zdej me pa zanima, zakaj ravno JAZ? In predvsem kateri del mene? UM, duša, podzavest ali stopnja zavesti.

In spet, če bi bil razsvetljen vaše mnenje nebi vplivalo na moje počutje, tako pa verjetno bo. Ker se identificiram s tem postom, ker je ta post JAZ. In če boste napadli ta post boste napadli MENE. Lahko pričakujete, da se bom na vso moč branil. Še huje pa je, če boste vse skupej ignorirali.

Mater sem pameten...

Kteri del mene je to pisal?

hehe, bravo

Lemurian wrote on 24.05.2007 at 09:27:09:


Zdravo, v nekaterih teoloških knjigah nekateri avtorji to opisujejo z besedami, da je današnji čas, čas med ŽE in ŠE NE. Za nekatere je ŽE. ŠE NE pa je za tiste, ki še bodo(ŽE). Mislim, da je razsvetljenje odsotnost laži. Umik laži omogoča polno Resnico. Veliko se da narediti s tem, da se spolniš svojega otroštva in občutkov. Kolikor se spolnim so otroci razsvetljeni brez besednega zaklada, potem pa z vsako besedo manj, dokler ni tega znanja in razumevanja toliko, da postopoma privede do povezovanja, rasčiščevanja...Nekje piše, da ta svet ponuja možnost dojetja skozi razum kot izkušnjo razumevanja.
Prepričan sem, da je brez vere in vere v razsvetljenje in ozdravljenje to nemogoče doseči. Nekako tako.
LP