Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 
(Read 35838 times)
Loops of Infinity
Ex Member




Re: Manipulacija
Reply #30 - 03.08.2006 at 12:15:26
 
en_bk wrote on 03.08.2006 at 11:52:07:
Quote:
en_bk wrote on 02.08.2006 at 14:16:04:
U, še nekej. Pričakovanja so tretirana pri marsikom kt najhujše zlo, nevredno duhovno razvitih ljudi in dokaz pogojne ljubezni. Zdej, lahko res, ma, jst si ne predstavljam glih, kako bi zgledal v praksi bit čist brez pričakovanj do partnerja, do življenja nasploh. No, mrbit si lahko mal, če si mrtev človek ali če si dal skoz totalno lobotomijo, bi znal bit, da nimaš pričakovanj.

butl
Smiley



Ok, pričakovanja naj bodo, če jih potrebuješ, ampak a znaš voljno sprejeti, da se ne izpolnijo po tvoje in ob času? Če so do drugih in sveta; kako si vendar zamišljaš druge nadzirat? No can do. Lahko jih imaš do sebe, da se prožno odzivaš (sprejemaš whatever) hkrati pa ohranjaš kljub vsemu notranji mir.

(Pa ne pozabit bit happy in bit your own creator, za kar je pa resda potrebna zamisel. Pismu, a je zamisel  isto kot pričakovanje?) ...neverending
 


Hojla krhka

Sem ti hotel odgovort na široko in sem že precej skupej spravu, pol sem se pa premislu, ker ne morš samo o enem segmentu pisat, ker so tako al tako vpleteni vsi kt kurja čreva, o vseh pa tud ne morem, ker sem v službi, ker se mi ne da.
Bom poskusil bit čist kratek.
Pričakovanje, sprejemanje, nadzor, odgovornost je med seboj prepleteno in soodvisno in vse ostalo tud. Kaj je sprejemanje? Sprejemanje je priznat drugemu in mu dovolt, da je tak kt je in da ima do tega vso pravico. Ampak. Do tega istega imam pravico tud jst. Se prav, če me njegovo vedenje, dejanja, sobivanje ne osrečuje, imam vso pravico se umaknit, mu ne dovolt, da posega v moj prostor. Ni sprejemanje, da prenašam človeka, ki dela v nasprotju z mojimi vrednotami, ampak, da mu priznam, da ima pravico, da tko dela. Se prav, če mu rečem, posluš miško, tole kar počneš /razmišljaš, občutiš/ je sicer tvoja stvar in imaš do tega pravico, ampak men ne sede, zato čaubau /al pa me boli in bom poskrbel da tega ne boš več delal...če je to kakšen fizičen poseg v mojo integriteto/. To je sprejemanje. Kaj so pa pričakovanja?
Moj svet kakovosti /moje vrednote, slike idealne partnerske zveze, slika traktorja, ki si ga želim in vse vmes/ želim uresničevati vsak trenutek in tud delam na tem da ga. Iz tega izhajajo moja pričakovanja...recimo uresničevanja partnerske zveze iz slike. Če se uresničuje, pol mi je fino, če ne, pol mi pa ni. In če ni, kaj pa zdej a ne? E tle je keč okol pričakovanj kt nečesa slabga al pa dobrga. Če pričakujem, da si ti odgovorna za to, a je slika uresničena, pol boš ti kriva da ni in bom tebe krivil za bolečino. Ampak ni samo to. To pomen, da bom izbral tako vedenje /recimo depresiranje/, da ti bom dal jasno vedet, kako si ti kriva, da me boli in da če bi pa ti se spremenila, pol me pa ne bi več in da se dej že enkrat spremen, da bo pol spet dobr, pa zakva se še nisi spremenila a ne vidš, da še kr boli...i tako...nadzor! Pa ni samo to. To pomen tud, da sem ti dal svoje življenje...platno in škarje...da nimam več sebe. To so pričakovanja, ki hromijo, razbijajo, onemogočajo.

Ampak, jst...poudarek je na jst...se pa lahko odločm tud drgač, izberem drugačno vedenje. Spet se ne uresničuje partnerska zveza tako kot je v sliki, kot pričakujem in boli. Gotov da boli. Izberem lahko drugo pot. Lahko te vprašam, posluš, kakšna je pa tvoja slika partnerske zveze in kakšne so slike okol, ki se te zveze tičejo. In zraven ti povem svojo sliko in ti razložim svoje filinge ob tem neuresničevanju, o detajlih. In se zavedam da ti si, kakršna si in da maš bit pravico taka in zvem, kakšna si, ko mi poveš in obratno. In ko se tkole pomenva /enkrat, dvakrat, stokrat, če nisva ziher/, pol se lahko tud, a se da kej nardit, da bi določene poglede uskladila al pa, če vidva, da se zelo razlikujejo, da greva vsak svojo pot. A še vedno sprejemava drug drugega. Ja, ker en drugmu dajeva in priznava pravico, da je tak kt je in ne drugačen. Je v tem primeru še obtoževanje druzga za svoje tegobe, nadzor nad drugim, predaja življenja v njegove roke? Ne ni. In še nekej. V tem primeru se tud slike uskladijo mal blj, v prejšnjem pa ne, ker sploh ne veš, kakšna je slika drugega. In zavedaš se, da si ti tist, k izbira svoje vedenje /obnašanje, delovanje, razmišljanje/ in s tem svoje življenje.

Tko si jst razlagam te pojme.

en bk Smiley



To je na kratko en_bk?  Cheesy
Kako je pol na široko?  Cheesy

Sem ugotovila, da mi ne sede drugih spraševat, kakšna je njihova slika Embarrassed. Sem kaj pol zato? Neradodarni ego? Raje sama vidim, preučujem, ugibam...

Če drug sam pove sliko, je ok, vendar Bob ne daj, da bi od mene pričakoval, da jo izpolnim (drugače jo z veseljem). Bi me najbrž preveč razžalostilo, če bi jo, in je ne bi cenili, ali je ne bi mogla. So, I don't really wanna know; I guess. Fear?

Back to top
 
 
IP Logged
 
Eva
5
p
*****
Offline


Posts: 2679
Kranj
Gender: female
Re: Manipulacija
Reply #31 - 03.08.2006 at 13:50:42
 
Men se tud zdi, da nisem preveč pripravljena slik drugih izpolnjevat.
Mislim, da je to zato, ker sem se s tem, kako jest pašem v "slike" drugih, preveč ubadala. Svojih si pa niti nisem upala več imet, ker sem itak računala na nesprejetost (verjetno že star vzorec). In fact sem se jih tako bala, da sem jih skrivala tud pred sabo, še vedno jih (čeprav zdej sem prav v projektu, da se jih spomnim, da jih spet izkopljem (in postavim na oltar; svojega srca)). In zdej, ko se zavedam njihove vrednosti (ker se zavedam svoje vrednosti), si moram najprej vzet čas za svoje sanje (slike). Saj jaz se moram prvotno s svojimi ubadat in drugi se bodo s svojimi. In te sanje so vse shirane in krhke , ker so ble tolk časa pokopane, in ktere so nove, so plašne in ranljive (ma skoz mam besede, ki me na tvoj nick spominjajo :1 ), ker se še spomnim, kako je, če niso sprejete, če so čudaške, če so  sebične (= samo ne ustrezajo slikam drugih, well boli me joko (sej me res, pišouka, ko me vsaj ne bi tolk, ane)), če so tabu in whtvr. in zato jih zdej zadržujem, da jih izglancam in spucam in nahranim in pripravim teren zanje in ..skratka mam čez glavo dela s svojim sanjami in moram najprej že nekej nardit zase! (Ker kdo pa sem jest, da bi drugim pomgala, če sebi ne morem - mučenka?, žrtev?.. blhh hihi se opaz, da berem eno motivacijsko knjigico?  Huh )
Zato.
Sanje so carske.
Love your dreams and they will make you stronger.
ni samo moja dolžnost ljubiti brezpogojno, amapk se mormo vsi naučit najprej sebe, da bomo pol lahko druge
Back to top
 
 
IP Logged
 
Eva
5
p
*****
Offline


Posts: 2679
Kranj
Gender: female
Re: Manipulacija
Reply #32 - 04.08.2006 at 07:23:55
 
joooj!! Čekaut, na kaj me je moj orakelj danes zjutraj napeljal ( : classic Mayan) ; nekdo je po dolgem času update-al stran, na ktero sicer hodim gledat svoj majevski horoskop -

Quote:
I teach selfishness. I want you to be, first, your own flowering. Yes, it will appear as selfishness; I have no objection to that appearance; it is okay with me. But is the rose selfish when it blossoms? Is the lotus selfish when it blossoms? Is the sun selfish when it shines? Why should you be worried about selfishness?

You are born - birth is only an opportunity, just a beginning, not an end. You have to flower. Your first and foremost responsibility is to blossom, to become fully conscious, aware, alert; and in that consciousness you will be able to see what you can share, how you can solve problems.

Excerpt from "The Book of Understanding" by OSHO.
http://astrodreamadvisor.com/OSHO_Quotes.html
Back to top
 
 
IP Logged
 
en_bk
5
*****
Offline


Posts: 879

Re: Manipulacija
Reply #33 - 04.08.2006 at 12:12:43
 
Eva wrote on 03.08.2006 at 13:50:42:
ni samo moja dolžnost ljubiti brezpogojno, amapk se mormo vsi naučit najprej sebe, da bomo pol lahko druge


U, tole je men dobr...najprej ljubiš sebe /sploh brezpogojno/, pol pa še druge. Taka, lepa modrost. Ampak. Kako se pa to nardi?

Hm, kaj pa, če to modrost malce prilagodiš...recimo...eee...mormo se naučit brezpogojno ljubiti sebe skozi brezpogojno ljubezen do drugih. A se kej drugače sliš? In če se pol mal poigram z besedami in si rečem...a bi lahko besedo ljubim zamenjal s kakšno drugo, ne da bi spremenil pomen in ubodem sprejemam namesto ljubim. To pa ni isto, a ne. A pa res ni? A je, če rečeš, brezpogojno ljubim sebe res tolk drgač kt pa če rečeš, sprejemam se tacga kt sem?
Men je isto. A pa se lahko sprejemaš tacga kt si, kr tko, najprej? Da bi se lahko sprejel tacga kt sem, moram najprej vedet, kakšen pa sploh sem? Kako pa to zvem? Hehe. Skoz odnos /spet odnos a ne/. Skoz druge. Ker so drugi moj špegu, saj zato so, da se lahko sprejmem tacga kt sem. Skoz sprejemanje drugih takih kt so. Toje je pa mal čudn a ne. Kaj ma veze priznat drugmu, da je kakršen je, na sprejemanje sebe? Tko, da se zavedaš, da tist kar te na njem mot, da je tist tvoje, da je tvoja senca in da tist poiščeš v seb. In k najdeš vzrok te tvoje sence, pol morš poiskat še tist..eee...dragulj, k ti ga prnaša in jo posvojit, jo sprejet, objet. K to nardiš, se zgodi kaj? Ja, ne mot te več ta ista lastnost pr drugmu, ker se zavedaš, da si ti glih tak in da to ni samo minus /to je sprejemanje sebe/, da je tud plus /to je tist dragulj/. Tega človeka sprejemaš, te ne iritira več, pravzaprav, se ti ne pojavlja več al pa ne več tak kt prej. I tako, Eva, s senčko po senčko, k jo odkriješ pr drugmu in razkriješ v seb in seb, sprejemaš sebe skoz blj, maš rada sebe skoz blj. In odkrivaš s tem tud na ta način pomen odnosa v življenju slehernika, pa tud tista modrost, da je vse eno dobiva eno novo dimenzijo, da je vsk enak, da ni nč boljši in nč slabši od druzga. Tko da, it v samoto najprej in se v sebe zaljubit brezpogojno /se čist sprejet/, pol pa se odpret svetu in ljubit še druge /jih sprejemat/, se men zdi mal iluzorno, ker sebe lahko spoznaš in sprejmeš samo skoz odnose z drugimi in skoz sprejemanje drugih. Ni najprej eno in pol drugo ampak istočasno.
U, tle sem se tud spomnu, kako različno ljudje dojemamo neke stare modrosti. Recimo tole /sem se glih na mgd-ja spomnu in njegov chantanje al čantanje/. Zanj je višek obrnjenosti k Bogu izgovarjanje svetih imen Boga /ker tko piše v starih vedskih knjigah/. Je to res?. Ja je. Ko jst izgovorim ime Francl /to je Francl, ki bi ga prej najrajš utopu v žlic vode, ker je mel eno lastnost, ki je jst nisem prenesel, sem jo pa pol, k sem se zavedu, da je on samo moj špegu, najdu v seb in tud njen dragulj, jo posvoju in se zavedu, da je Francl glih tak kt jst, nč bolš al pa slabš in da ma ta lastnost tud zame nekej dobrga in da se mu lahko iz srca zahvalm za to, da je hotu bit špegu men in mi kazat mojo sliko/ z sočutjem, brez odpora, z naklonjenostjo... takrat izgovarjam sveto ime Boga...in to z ljubeznijo...in takrat sem obrnjen k Bogu. Me zanima, če je mgd tud tko dojel pomen iz starih vedskih knjig, hehe.

Kva nj ti še rečem, Eva...kokr se obrneš, maš rt odzad...vse je prepleten u nulo...tud tle lohk vidš enost a ne.

en bk
Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
Mateja B.
4
p
****
Offline


Posts: 441

Gender: female
Re: Manipulacija
Reply #34 - 04.08.2006 at 15:28:46
 
Berem topik od začetka in sproti pišem.

Zakaj je manipulacija dobra?
Gledano s stališča, kjer se razločuje na dobro in slabo, ni dobra.
Gledano s pozicije, kjer nasprotij ni, torej iz onkraj dobrega in zlega, pa je zgolj vrednostno neopredeljena izkušnja na poti učenja. Učenja o čem? O sebi in svetu, bi rekla. O prihajanju k samemu sebi, ki sem jaz in ki sem svet. Two in one. Three in one. All in one. Simpl k tablete pralnega praška. Wink

Če se pogovarjamo o manipulaciji, bi blo dobro najprej preverit, če govorimo o isti stvari. Jo najprej definirat.
Meni manipulacija pomeni to, da nekdo govori ali deluje na nek način z namenom, da bo dosegel nekaj določenega, a ne pove, kaj je to, kar hoče doseči, ali pa celo prikrije svoj resnični namen. Manipulacija je torej zavestno zavajanje nekoga v korist manipulatorja, pri čemer je manipulatorjev (pravi) namen ali cilj prikrit. Če pravi namen ni prikrit, potem zame to ni več manipulacija, ampak je vplivanje, ki pa se lahko kaže na najrazličnejše načine – od pasivnega zgleda do vsiljevanja.

Po moje zato misliš, da je manipulacija "grozna", Eva, ker prikriva resnico, tebi pa je najbrž cilj resnico spoznat/doživet. In grozno ti je, ko vidiš, da kdo temu (zavestno) nasprotuje. In primer, ki si ga dala ("terapevtska manipulacija"), po moje ni manipulacija. Je igra, ki jo sprejmeta obe. Obe vesta, za kaj gre, samo ena neznanka je v igri. Da je bolj zabavno, če drugega ne.

Druga stran. Odnosi. Itak. Manipulacija se ne more dogajat drugje kot v odnosih.
En bk piše, da je zveza iz treh enot: eden, drugi in njun odnos. Pred časom sem to šteknila, pravzaprav zagledala, tako jasno, da sem imela cel žur. Videla sem, da je v bistvu odnos pred enim in drugim, pa če se to še tko weird sliši. Ker odnos je gibanje, eno in drugo pa je statika (ki ima sicer znotraj sebe spet ful enga gibanja, ker je vsako zase kompleksno in sestavljeno in množice odnosov ... nivoji nivoji ... plasti plasti ...). In ko se je dao (enost) razločil na dvoje, je bil vmes še de (v smislu Dao de jing (po stari transkripciji Tao te king) = Knjiga o dau in deju), ki ga prej nisem dobro razumela, kaj je. Zdaj vem, da je zavest. Dao se je zagibal in se kot de zavedel samega sebe, s tem pa je nastala prva razločitev (dvojnost, jin & jang), ker je eno ugledalo samega sebe in s tem sprožilo nadaljnje (binarno) razdeljevanje do nesknčne raznovrstnosti, ki jo imamo zdaj možnost (in privilegij) izkušati v vsem-kar-je. Vse je samo odnos, stalna dinamika. Od tod tantra. Edina stalnica v vesolju je sprememba ...
Ah, to me vsakič sproti zafascinira.

O, zdej so pa že duše dvojčice na sceni. Ja, valjda. Smiley Pa kompromisi in pričakovanja.

Mah, karkoli že je za razrešit, vedno pridem do iste ugotovitve: treba je totalno spoznat sebe, in sicer prek ogledala, ki ti ga nastavlja okolica. Na primer kompromisi: ko hočem vedeti, ali je nekaj treba sprejeti, se obrniti stran ali pa narediti kompromis med obojim, moram najprej vedeti, kaj hočem/moram/nameravam v življenju doseči. Ko vem, kaj je tisto, ugotovim še, kako do tja, in to je to. Pri kako se pa najraje zatakne. Tu pridejo na sceno tudi pričakovanja. Če od nekoga nekaj pričakujem, ne da bi mu to dala jasno vedeti, potem ga pravzaprav podtalno manipuliram, ker hočem od njega nekaj, za kar ne ve, da hočem (ne pojasnim svojega namena). Če pa nekomu povem, kaj želim od njega, mu pravzaprav povem, kaj od njega potrebujem za to, da dosežem svoj cilj/izpolnim svojo namero. To pa potem ni več pričakovanje (v smislu čakanje na nekaj). To je že bolj akcija, ki jo naredim na poti samoizpopolnjevanja. Od drugega je odvisno, kaj bo naredil, sama pa to lahko samo sprejmem ali se od tega distanciram. Lahko se tud bunim, kar ni ne eno ne drugo, ampak to ni glih perspektivno, ker ob tem zgubljam dragoceno energijo.

Vem, da se to lahko komu sliši egoistično, ampak: najpomembneje je popolnoma spoznati sebe. Spoznavam pa se lahko v zrcalu sveta, stvarstva, katerega del sem. Pomemben je še način, kako to samospoznavanje dosegam. Najboljši je tisti, pri katerem največ pridobim in najmanj izgubim, ne da bi pri tem koga prizadela ali ga za karkoli prikrajšala. Tako ali tako pa mi je vedno bolj jasno, da je tisto, kar je zares (to pomeni dolgoročno) dobro zame, dobro tudi za druge. To mi kažejo izkušnje.
(No, zdaj sem prišla do posta 32, kjer Eva citira majevski orakelj. No, o taki selfishness govorim.)

Kako se to naredi? Tko, da se ne omejuješ s svojimi predpostavkami, pričakovanji, željami, razumom, čustvi. Da se ne jemlješ osebno, ampak univerzalno. Konkretno povedano: da se takrat, ko te nekaj zmoti (v smislu ko začutiš, da hočeš na nekaj odreagirat jezno, užaljeno, kakorkoli nasprotujoče), opazuješ, zakaj je to v tebi vzbudilo odpor. Najdeš razlog in potem veš. In ker veš, te ne more to več iztiriti. Ker si si pojasnil, ker zdaj veš in znaš in zaradi izkušnje tudi čutiš, da je res tako.

Brezpogojno ljubit je po moje isto kot popolnoma sprejemat. V obeh primerih imaš do ljudi (in sploh celega sveta) odnos, ki ni pogojen in zato tudi ni odvisen od ničesar drugega, kot od volje/namere/domišljije, ki so tisto, kar odnos (in sploh vse) poganja. In bolj ko so volje/namere vseh usklajene, boljši so odnosi. Bolj polni in osrečujoči. In na koncu čisti, neposredni in zabavno presenetljivi.

Free your mind and the rest will follow ...  Wink
Back to top
 

I love to live and I live to love.
WWW WWW  
IP Logged
 
en_bk
5
*****
Offline


Posts: 879

Re: Manipulacija
Reply #35 - 05.08.2006 at 08:27:54
 
Pozdravljena Mateja

Zelo lepo napisano in čudovito zaobjeto...se meni zdi.

Glede na moje iskušnje bi imel eno čisto majčkeno pripombico na tole ozaveščanje vzrokov. Tako kjutkano se sliši, da najdeš vzrok in potem veš in ker veš, si zmagal. In ker to večina propagira in piše, jim zagotovo pomaga, in če pomaga njim, ni razloga, da ne bi tudi meni, sem domneval. Tako sem brskal po sebi, iskal in tudi našel vzrokov obilo in vedel in...nisem zmagal. Še vedno so mi šle ene lastnosti na jetra ali sem jih občudoval, le s to razliko, da sem si sedaj govoril aha, to je pa zato ali zato, saj sem jaz ravno tak. In sem uporabljal razne tehnike "praznjenja bufferja" /tako jaz imenujem dihalne vaje, "zdravljenja" z raznoraznimi zvoki, afirmacije, meditativne tehnike, športanje.../ in so pomagaje...takrat, za določen čas, a le za določen čas, potem pa jovo na novo. In ljudje so se ponavljali in situacije takisto. Nekaj je manjkalo. Kaj? Sonce v senci, dragulj, ki ga vsebuje vsaka od njih. Šele potem, ko sem ta dragulj našel, prepoznal, spoznal njegovo vrednost, šele takrat sem lahko posvojil senco tudi v srcu, ne le v umu ali zavesti /karkoli to že je/. Takrat so se tudi prenehale situacije ali ljudje.

En hipotetični primer za razlago:
Recimo da sem nestrpen do mečkačev, strahopetcev. Po temeljitem brskanju najdem dogodek iz svojega otroštva, ko me oče /ali mati...en od zelo pomembnih ljudi iz tistega časa/ spodbuja k nečemu, česar se bojim /recimo, da bi pobožal sosedovega psa ali kaj podobno banalnega. Zanimivo je, kako skrajno banalni in nepopisno nedolžni, če jih gledaš z odraslimi očmi in zato tako težavni za prepoznat, so lahko vzroki, ki zarežejo v otroštvu tako globoke rane in s tem vzorce kasnejšega obnašanja./, jaz to odklonim ali se obotavljam, nakar mi oče reče, da sem reva ali kaj podobnega. To je vzrok. Je prepoznanje vzroka in ponovno okvalificiranje dogodka z očmi odraslega /ozaveščanje/ dovolj? Hja. Mogoče za ozdravitev te, točno določene rane. Kaj pa za spremembo odnosa do strahopetnosti? Ne, še vedno jo zaznavam kot negativno lastnost...v meni in ne opazim nobenega sonca ali dragulja v njej. Kdaj pa mi je ta lastnost v življenju pomagala? je vprašanje, s katerim ga poiščem. Zopet se podam v brskanje po sebi in najdem dogodek...eee...recimo, da smo se s kolegi zmenili, da gremo v hribe v slabem vremenu, jaz sem cviknil in nisem šel, v kolege je udarila strela in enega ubila. V tem primeru mi je moja strahopetnost rešila življenje. To je ta dragulj, to je tisto sonce v senci. Strahopetnost se je v tem primeru izkazala za zelo dobro lastnost. Sedaj jo lahko posvojim.

Ali vse to, kar pišemo v tale thread, sploh paše sem? Ja. Manipulacija pomeni delovanje v najširšem smislu in življenje je delovanje...ves čas.

Neki priznan slovenski duhovni učitelj uči svoje učence: jeza razdira, jeza je slaba, premagajte jezo tako, da se odločite, da en teden ne boste jezni.
Ali lahko direktno vplivamo na svoja čustva in občutke? Ali se lahko odločim, da sedaj pa bom jezen ali ne bom, da bom ljubil ali ne, da bom sovražil ali ne, da bom žalosten ali ne, da bom vesel ali ne? Ne. Čustva in občutki in telesni odzivi so posledica. Posledica našega delovanja in razmišljanja, na katere pa imamo direktni vpliv.

Je potem vedno prava izbira iskanje in ozaveščanje vzrokov za naše delovanje, razmišljanje?
Odvisno. Včasih je taka izbira lahko usodna in skrajno neprimerna. Živimo v sedanjosti. Pravzaprav takole: preteklost skozi sedanjost kreira prihodnost. Iz tega vidika je razreševanje vzrokov vsekakor smiselno in edino pravilno. Včasih pa ni časa. V primerih, ko človek zelo ali dolgotrajno depresira, bolečini...skratka, ko je v hudem konfliktu in izbira destruktivna in samodestruktivna vedenja, mora najprej izbrati drugačna vedenja. Šele kasneje, ko se vede drugače, se lahko loti iskanja vzrokov. To je zelo pomembno za tiste, ki profesionalno ali ljubiteljsko nudijo pomoč ljudem v stiski. Za vse nas je pa pomembno /no ja, mislm, zame že/, da sami izbiramo svoje vedenje ves čas in da je od nas odvisno, katero vedenje bomo izbrali, ne od drugih.

i tako...

en bk
Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Manipulacija
Reply #36 - 05.08.2006 at 10:09:14
 

Sem se ob vsem tem barvitem šeranju in odzivih
spomnila na tale članek, ki je šel z mano ... Evo nam sken.

Kiss
ARS

Duhovna rast ni nič drugega kot to, da se učimo ljubiti sebe. Lahko?

Simptomi notranjega miru
VARJA KALIŠNIK
Polet, rubrika Znamenje, 20. julija 2006

Se že sliši tako, je pa v resnici drugače. Ko imamo radi sebe, potem ne moremo več delati v službi, kjer nas ne spoštujejo in kjer ne zaslužimo dovolj. Ne moremo biti del partnerske zveze, v kateri ni medsebojne ljubezni, zaupanja, radosti ... Človek, ki ima rad sebe, je sposoben sebe sprejeti v vseh svojih senčnih in sončnih lastnostih. Pomeni, da ve, kaj so njegove lepe lastnosti, in še bolj pozna one druge. Svojih senc ne sprejema kot dejstvo, še manj jih zavija v papir žrtve, raje poskuša najti pot iz bolečin in povečati čas, ko je v radosti. Tega ne počne tako, da krivi drugega za svoje bolečine, ampak si odkrito prizna, katere njegove boleče lastnosti so ga pripeljale v tak položaj. Spet ne zato, da se okrivi, temveč zato, da jasno vidi svoj položaj. Prepoznava svoje potrebe in ve, da je sam odgovoren za njihovo izpolnitev. Te odgovornosti ne nalaga drugim.

Pravi: »Sebe ljubim že toliko, da lahko ljubim tudi tebe in da ti povem resnico o svojih čustvih.« Torej deli resnico o sebi in ne manipulira, ne zanika, ne igra vloge žrtve in ne nadzira položaja. Tak človek pomaga drugim tako, da ne pričakuje nič v zameno.

Tak človek lahko odprto sprejme ljubezen in je ne odkloni, ko mu jo ponudijo.

Ob tem ste verjetno pomislili, da je nihče ne odkloni. Pa ni res. Kolikokrat ste, kadar vam je nekdo podaril nekaj nepričakovanega, pomislili, kako bi mu lahko vrnili njegovo dobroto? In prav to je ta misel. Če mi nekdo brezpogojno nekaj daruje, ne potrebujem ničesar vrniti. Če pa me je strah, da bom ostala dolžna, ali pa se ukvarjam s tem, kaj si bo oni mislil, če mu ničesar ne vrnem, bom pristala v lastni bolečini. Je mar to namen darovanj? Da vas nekdo s svojim darilom potisne ob zid? Zagotovo ne, in če je, potem je bolje, da darilo zavrnete. Manj vas bo bolelo. Oni? Bo že moral sam ugotoviti, kaj se dogaja.

Kolikokrat ste, kadar vam je bilo nekaj silno všeč, najprej pomislili na ceno? Rekli ste: »Super je, to bi rada imela, ampak poglej ceno!« To pomeni, da ste odklonili ljubezen zato, ker ste zanikali svojo potrebo. Pred njo ste postavili ceno.

In še nekaj: človek, ki ljubi sebe, lahko loči ljudi po tem, kako ravnajo. Skratka, loči med osebnostjo in dejanjem. Pomeni, da ne obsodi človeka po samo enem dejanju. Ve, da je vsakdo zmotljiv, da lahko ima vsak od nas slab dan ali je pač slabe volje.

Človek ob ljubezni do sebe pravi: »Midva sva ločena, sva dve osebi, vendar sva si enaka. Zato prevzemam odgovornost za svoje odzive in ti hkrati puščam odgovornost za tvoje.«

In kaj se zgodi, ko začne človek res živeti takšno življenje?

Nič.

Razen tega, da v sebi začuti popoln mir. Potem začne razmišljati spontano in ne na osnovi strahov izkušenj. Uživa vsak trenutek. Ne čuti potrebe po tem, da bi sodil druge ali da bi interpretiral dejanja drugih. Izgubi potrebo po konfliktih. Velikokrat v sebi občuti potrebo po tem, da je hvaležen za vse, kar obstaja in kar se mu dogaja. Ima občutek povezanosti z drugimi in z naravo. Pogosto dobi napad smejanja. Občuti potrebo po tem, da dovoli, da se stvari dogodijo, in ne, da jih izsili.

Če imate takšne simptome ali vsaj enega, morda več, potem ste na dobri poti. Na poti proti neizogibnemu - ljubezni do sebe. Ta pomeni prehod. Prehod iz pogojne ljubezni v brezpogojno.

Kaj je ena in kaj druga?

Pogojna ljubezen je to, kar bolj ali manj prav vsi mi v resnici živimo, brezpogojna pa je raj, po katerem ravno tako vsi mi strastno hrepenimo.

Brezpogojna ljubezen je popolna širitev in ni niti čustva niti čustvena reakcija, ampak stanje.

Ko smo v brezpogojni ljubezni, čutimo občutek odgovornosti do tega, da vedno izberemo pravo rešitev za vse vpletene v naši zgodbi. Ko pokažemo na svoje pomanjkljivosti in pomanjkljivosti drugih, to storimo tako, da nikogar ne prizadenemo, ampak obogatimo in navdihnemo z željo po spremembi. Tako pomagamo sebi in drugim. Opogumimo druge, naj se ukvarjajo s svojimi navadami in razvadami, zato da postanejo močnejši, skratka, kažemo jim pot v moč. Pomagamo pa jim tako, da nimamo potrebe po sprejetju. To pomeni, da lahko povemo nekaj, za kar že vnaprej vemo, da bo prijatelja zabolelo in da tega noče slišati, brez olepšav in tako, da ga ne ranimo. Pomagamo tako, da drugemu namenimo moč, ljubezen, spoznanja in znanje, ki jih imamo sami. Ne bojimo se, da bo zato postal močnejši od nas in nas prevladal. Vidite, to bi bil egoizem. Samo to. Skratka, če vem, kako sem lahko močnejša, mirnejša in bolj ljubeča, vendar tega svojega načina ne podelim z drugimi, ker nočem, da imajo vse to, kar imam jaz, pomeni, da sem egoistka. Če počnem nasprotno, pomeni, da imam rada sebe in drugega.

Brezpogojna ljubezen da moč, da resnično vidimo, kaj je povzročilo neko stanje: da vidimo skozi zunanjo realnost, da vidimo resnične potrebe sebe in drugega, brez kritiziranja in sodb. Da vidimo temeljno dobroto v ljudeh. Ljudje v brezpogojni ljubezni vidijo svoje napake in jih popravljajo z radostjo. Vedo, da imajo napake, in jih ne skrivajo ter olepšujejo, še manj z njimi bičajo druge. Sprejmejo se v vseh svojih senčnih in sončnih lastnostih ter iščejo pot iz bolečin. Naredijo ravno tisto, česar drugi ljudje ne bi. Pomeni, da ko pomislijo na nekaj, česar ne bi nikoli storili, na primer skok s padalom ali tek na maratonu, se odločijo narediti ravno to. Dobro vedo, da za vsako takšno trditvijo tičijo varno skrite senčne lastnosti.

Skratka, vedno se ukvarjajo s svojimi čustvenimi in miselnimi vzorci, čeprav zaradi njih ne zapadejo v boleče položaje. Nenehno se imajo na prepihu.

Zdravilo ljubezni do sebe je vaja, ki na prvi pogled deluje preprosto in smešno. Skratka, glejte se v ogledalo in na glas izgovarjajte besede: Rada/rad se imam. Vsak dan vsaj pol ure.

Presenetili vas bodo stranski simptomi tega zdravila. Poskusite.


ARSkin PS: Članek je tudi na Spletnem delu, a zaklenjen: http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Polet&da=20060720&ed=&pa=43&ar=4e1...
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Manipulacija
Reply #37 - 05.08.2006 at 10:12:34
 
Devi wrote on 31.07.2006 at 11:38:47:
Eva wrote on 31.07.2006 at 11:25:32:
na kakšen način lahko manipulacija služi ljubezni oz najvišjemu dobremu?

manipulacija je po moje odlična skrajnost, v kateri spoznavaš princip izgube lastne volje v korist volje nekoga drugega. po moje se na tak način kar dobro učiš uveljavljanja svojih načel, principov in želja in jih začneš boljše vrednotit in cenit, pol ko ugotoviš, da služenje namenom drugih zihr ne more bit slabše kot če svojim. pol ko se igre zaveš, seveda

tak iz glave..


Izguba lastne volje kontekstu podreditve volji drugega je 'odlična skrajnost' le, če po tej izkušnji ni več možen povratek na svoja 'stara' načela in pricipe. Ker če se si jim enkrat odpovedal in pri tem ugotovu, da se da živet brez njih, pol 'stari principi' zihr niso posebne vrednosti in je treba spremenit,  na na novo ocenit in  povsem prevrednotit. Ta skrajnost je odlična le,  če se ti zgodi sponatno in nenačrtno. Če pa si podredu volji drugega načrtno  in iz koristoljubja,  je tovrstna manipulacaji sama del tvojih 'starih' principov, zarad česar v podreditevi  volji drugega ni nič takega, iz česar bi se se lahko česarkoli nauču oz. zarad česar bi  začel pr seb na novo cenit in vrednotit načela, želja in principe...
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Manipulacija
Reply #38 - 05.08.2006 at 10:38:19
 
Eva wrote on 01.08.2006 at 22:24:45:
namesto da se iz strahu nočem pokazat, pa se še prilagajam, da pol on misli, da sem dobra zanj, ko pa začnem mal bolj po svoje, si pa misli, da sem .. kaj vem.. da sem azfrustrirana.. jest sem pa zafrustrirana tistih ostalih 75 % (sej en vem proporcev) ko poskušam samo ustrezat eni sliki, ki jest mislim, da jo on rabi..
kompromis v katerem bi bla jest zadovoljna: sem hotla rečt, da pomojem ni možen, ampak sploh ne vem, če sem že kdaj bla v fifty fifty kompromisu, glede na to, da nisem bla jest. Lažem, ampak ok, je dobr za predstavo. Skratka, zaenkrat pojma nimam o kompromisih!  Roll Eyes (šeena laž)


Eva, odličnosti podreditve volji drugega kot se jo opisal v replayu na devin post, jest ne vidim v tem v tem tvojem  zgoraj opisanem trudu, da bi se v določenem odstotku  prilagodila njegovi volji. Ne gre za to, da ugotoviš, kaj bi jemu ustrezalo in potem se potem trudiš bit taka. To res pomen igrat vlogo, ki ti jo je določu  in za tvojo  prepračunljivost iz koristoljubja (kot je to po moje pravilno poimenovala arska ). A si v vajini zvezi sploh kdaj občutila, da  dejansko živiš njegovo voljo kot da bi bila tvoja  ti pri tem clo okrepila samoštovanje namest da bi ga zgubila?  Gre preprosto  za to, da se človeku  podrediš brez občutka, da se se mu samo prilagodu,  in za občutje, da si v tej podrejenosti še vedno ti v svoji 100% obliki...
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Manipulacija
Reply #39 - 05.08.2006 at 10:59:01
 
en_bk wrote on 04.08.2006 at 12:12:43:
Eva wrote on 03.08.2006 at 13:50:42:
ni samo moja dolžnost ljubiti brezpogojno, amapk se mormo vsi naučit najprej sebe, da bomo pol lahko druge


U, tole je men dobr...najprej ljubiš sebe /sploh brezpogojno/, pol pa še druge. Taka, lepa modrost. Ampak. Kako se pa to nardi?

Hm, kaj pa, če to modrost malce prilagodiš...recimo...eee...mormo se naučit brezpogojno ljubiti sebe skozi brezpogojno ljubezen do drugih. A se kej drugače sliš?
en bk
Smiley


En_bk, to je stara zgodba o tem, a je bla prej kura al pa jajce. Če so drugi za predvsem naše lastne projekcije, pol je logičmo,  da bomo druge lahko ljubil brezpogojno le pod pogojem, če bomo brezpogojno ljubil/sprejel sebe. Gre morda samo za vprašananje, kje začet, da pa bi se temu problemu izognil, se je po moje treba zavedat sinhronicitete: se opazovat, kako sprejmanje drugih učinkuje na sprejmanju samega sebe in hkrat  opazovat druge, kako sprejemanje samega sebe učinkuje nanje.
Back to top
 
 
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Manipulacija
Reply #40 - 05.08.2006 at 11:18:39
 

titud wrote on 05.08.2006 at 10:59:01:
en_bk wrote on 04.08.2006 at 12:12:43:
Eva wrote on 03.08.2006 at 13:50:42:
ni samo moja dolžnost ljubiti brezpogojno, amapk se mormo vsi naučit najprej sebe, da bomo pol lahko druge

U, tole je men dobr...najprej ljubiš sebe /sploh brezpogojno/, pol pa še druge. Taka, lepa modrost. Ampak. Kako se pa to nardi?
Hm, kaj pa, če to modrost malce prilagodiš...recimo...eee...mormo se naučit brezpogojno ljubiti sebe skozi brezpogojno ljubezen do drugih. A se kej drugače sliš?
en bk
Smiley

En_bk, to je stara zgodba o tem, a je bla prej kura al pa jajce. Če so drugi za predvsem naše lastne projekcije, pol je logičmo,  da bomo druge lahko ljubil brezpogojno le pod pogojem, če bomo brezpogojno ljubil/sprejel sebe. Gre morda samo za vprašananje, kje začet, da pa bi se temu problemu izognil, se je po moje treba zavedat sinhronicitete: se opazovat, kako sprejmanje drugih učinkuje na sprejmanju samega sebe in hkrat  opazovat druge, kako sprejemanje samega sebe učinkuje nanje.

... in ta opazovanja, delovanja in doživljanja (brez)pogojne ljubezni ti/nam naplavijo uvide, da so "področja", kjer je posameznik (že) zmožen brezpogojne ljubezni; in d'best, ko sem ta posameznik (tudi) jaz. Kar je, seveda, dodaten poriv k še bolj zavzetemu, pa tudi vedno lahkotnejšemu učenju; predvsem sebe. Lahko.

Tako kot pri marsičem, gre tudi pri "osvajanju" brezpogojne ljubezni praviloma korak za korakom. In z dobrohotnostjo zaprmej lažje. No, tako doživljam jaz. Morda sem se res rodila brezpogojno ljubeča, a dandanes sem taka zgolj "na obroke"; ki pa jih je vedno več. In bolj kot se brezpogojno sprejemam, bolj brezpogojno ljubeče/ljubezen živim oz. več obeh; tako navznoter kot navzven.

Wink
ARS
Back to top
« Last Edit: 05.08.2006 at 12:25:49 by ARS »  

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
en_bk
5
*****
Offline


Posts: 879

Re: Manipulacija
Reply #41 - 05.08.2006 at 13:31:32
 
Hojla Titud

Zdej, kaj je bilo prej, ali brezpogojna ljubezen do sebe ali do drugega, bi rekel takole.
Razmišljanje Arske mi je zelo blizu. Brezpogojna ljubezen kot taka, je vsaj v mojem življenju skupek neskončnih malih brezpogojnih ljubezni ali z drugimi besedami, neskončnih malih sprejemanj in je proces, ki bo trajal do konca vseh mojih življenj, ker ko se bo končal ta proces, ne bo več potrebe, da bi v taki obliki sploh še bival tu. Potem bodo druge lekcije nekje drugje. Tako jaz verjamem.

In če pogledam eno tako majčkeno sprejemanje, je bilo najprej zavedanje, da nekaj ne klapa in da je potrebna akcija. In ko sem skozi proces ta majhen košček sprejemal in ga na koncu sprejel pri sebi, ja, sem ga istočasno sprejemal in potem sprejel tudi pri drugem. In če tako gledam na to, in tako tudi gledam, potem gre tu za istočasnost. Ko je sprejet, je sprejet...na obeh straneh. En košček, potem drugi, pa tretji, pa tako naprej.

In v čem je nevarnost /vsaj jaz to občutim kot nevarnost/ reka, da moraš najprej brezpogojno /no ta pojem se mi pa sploh zdi nevaren/ ljubiti sebe, da boš potem lahko ljubil druge? V tem, da če bi se držal tega reka, bi verjel, da za doseganje tega stanja ne potrebujem nikogar. Da ne potrebujem odnosov z okoljem.

Afirmacije so čudovita stvar, kot pravi Varja, ampak samo skozi afirmacije nisem brezpogojno sprejel niti delčka sebe, so mi pa omogočile drugačno izbiro vedenja v odnosu, drugačen pristop k procesu brezpogojnega sprejemanja enega delčka skozi odnos.

Jao, jara kača. Smiley

butl
Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
Eva
5
p
*****
Offline


Posts: 2679
Kranj
Gender: female
Re: Manipulacija
Reply #42 - 05.08.2006 at 14:02:51
 
najdobrodošlejši članek, ARS

kar nadaljujte, jest se učim počasi
Smiley
ne vem, kolk ma veze z manipulacijo
kaj pa mislite o tem; en_bk si že enkrat omenil, da je jeza med mano in bogom za porihtat
Lahko razglObimo še kakšno na to temo:
kolk tega je za podelat med mano in bogom in kolk tega za podelit z drugim? Pa kdaj.
Vem, da je odgovor na vse Ljubezen oz. prisluhni srcu.
Pa tud člank je to povedal lepo. Kaj, če ugotoviš, da ej v tebi tolk tega čreva za pvoedat, da če bi hotel vse povedat.. phh jest mam pa zato prijateljico. Pa laži mi je pisat, kot govort; pa jemat cajt  s svojim pisanjem enemu že tako zaposlenemu človeku; ki bi mu morala zarad najinih razlik še daljkrat razlagat vse, rpeden bi kej dojela. Vem, da bi blo laži, če bi imel amal osnove, tko kot včasih, ko sva ene vaje delala in se na sploh več pogovarjala. Če se en dan ne izpovedujem v dnevnik, ko bi imel akej z apovedat, se mi druzga lahko precej zmeša.

Anyways, nisem bla odkrita z vami, dala sem vam tiste bolj predelane odzive. In vem, da bi vam šenkrat hotla dat take, sploh, ker je vsaka stvar za kej dobra.

razen članek od Ars, ki mi je bil najblj všeč.

pr en_bk-u se mi pa zdi, da misliš, da mi tega še ne vemo. Res jest niamma teorije aplicirane povsod, ampak isto je tud s tistim, akr je reku titud, men se je zdelo, da se je arskino pisanje strinjalo z njim in da je tvoje pisanej spet isto povedalo, ti pa daješ filing, kot da si mislu drugač??
Najprej sem že mislila, da boš hotel neki nasprotovat, ampak potem sploh nisi
to me je zmedlo
Sploh nisem navajena, da so kr vsi neki ljubeči in je vse nice, sam to en vem, a se razumemo, da se razumemo   Smiley

no, hvala vsem

aja anadr thing
mislm, da sm včeri nekje prebrala tale namig: vse, kar rabiš je ZDAJ. poglej, kej si točno zdaj, kaj si kaj dogaja etc. je to dovolj za samospoznavanje. Jest si dostkrat želim, da bi se dol usedla pa mal razčistila za nazaj, pol se pa začne ZDAJ kej dogajat, pa mislim, da mam pravico rečt: Dej mi mir!
Je to res, al bi morala to "motenje" miru takoj preštudirat u nulo.. saj najbrž universe res prnese točno tisto in točno takrat, ko rabiš = zdaj.

ahja, sm že
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Manipulacija
Reply #43 - 05.08.2006 at 17:57:34
 
Eva wrote on 05.08.2006 at 14:02:51:
Jest si dostkrat želim, da bi se dol usedla pa mal razčistila za nazaj, pol se pa začne ZDAJ kej dogajat, pa mislim, da mam pravico rečt: Dej mi mir!  

mir si si uzela
naj bo mir
ne ukvarji se s tistim kar se dogaja 'zdaj' - če si pa se odločla da bo zdej mir
tisto kar dogaja, moti mir
maš pravico
maš tud način ...
(da ne filozofiram)
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
ARS
5
*****
Offline

Preveč dobrega je lahko
... čudovito. (Mae West)

Posts: 2510
daleč od rodne barjanske grude
Gender: female
Re: Manipulacija
Reply #44 - 06.08.2006 at 00:59:23
 

Matr, pa tale mularija! Sred kuhne prjau, da je lačna, u iber lačna. In da bo ja kmal in kakovostno sita, začnemo vlečt same ta dobre stvari na pult, pa hkrati tut bojda njej ljube; da ja nau kej narobe. In ji namignemo, da je zdej že pr en glih dost stara, da bi še sama kej nardila al pa vsaj pomagala, no, k ma skor šefa kuhne zraven in tolk kuharc na polic ... In jo enmal iz tira vrže, da zdej pa res ni primeren cajt, pa da bi rada tut še kej novga sprobala. Skratka, še preden se karkol prpravlat in kuhat začne, pa ona dobr razmisl in proba zaštekat, kaj se dogaja, se že zmrduje; zraven pa še neki o enih slikah in vzorcih momla.

Okej, okej, pa pejmo ven jest, prov, sej nas nau konc, pa futr tut nau preč pršu. Se odločmo, da jo pelemo h Kitajcu. In pol tej mulariji razlagamo jedilni list (ki je, memgrede, itak v skor slovenščini in vse gor piše), pa kermu je kej najbl všeč in zakva, pa palčke ji omenmo in kako se jih drži, pa da se jih splača uporabljat, ker imajo jedi z njimi res drugačen, polnejši okus. In ... mularija popizdi. Da ona se pa dons že nau nič novga učila, pa čeprav je v bistvu res to hotla, in ponovi, da je lačna ... ampak ne te hrane. Sicer pa ves ta futr itak že pozna in palčke tut skor že obvlada. V vsej zagretosti valjda presliš, da bi lohk pa tut z beštekom jedla ... in, da bo ja mir, se rajš odpelemo drugam.

No, kaj pa če bi šli v Asa? Tam se bojda otmeno je, pa same d'best stvari in v miru, a brezpogojno na dolgooo. Hm, sej to ona ve in ji je ideja skor všeč, pa vendarle ... zdele tja vseen ne bi. Itak so bli pa že s starci enkrat tam in ni blo nič tko posebnga, pa da ima že s svojimi procedurami u vrh glave posla, kaj bi jih še drugje tolk dolg gledala.

Ma, kam nej pelemo to mularijo, no? K Eriku ne, bo spet štala, pa še po francosk. Tam prot Kranj, k ata oštir sem pa tja clo kako arijo gostom zapoje, boljš da ne gremo gledat kako mularija z očmi zavija ... Jasno, h Gruntarju jo pelmo, na domač futr, majo tko dunajce kokr pice in pašto, ni hudič, da jim bo kej všeč. Ma, se bomo valjda sporazumel, no, in bli končn kokrtolk spodobn siti.

In kaj ona prjav, glih k se pred gostlno sparkiramo? Da pa ona v bistvu nič od tega ne bi, ker je itak preveč zmatrana in zaspana, pa nam tega v bistvu ni hotla prec povedat, ker jo je vseen zanimal, kam bomo šli, pa fino ji je jedilne liste brat ... In če je čist odkrita, bi ona zdele, v tem trenutku, itak sam en sendvič al pa hamburger; v miru, bo glih prou in ta prav cajt. In za konc prizna, da ona sicer včasih res manipulira, a v bistvu ne tolk na tak način, in zaključ, da hkrat tut ni navajena, da so vsi tko nekam prjazni z njo, pa to, in da upa, da se razumemo ... in da bomo šli še kdej kam skupi.

Ma, kaj nej vam rečem? Da smo bli vesel, k to ni bla naša mularija? Nak, se vzdržim.

Cool
ARS

PS:  Aja, pol smo šli pa kar nazaj domov; mularija v kuhno, mi pa direkt spat.
Back to top
 

Knowing what's right doesn't mean much unless you do what's right. (neznan(a)
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4