en_bk
|
Eva hojla
Zdej, jst sem samo en bk in se na manipulacijo ne spoznam glih, tko kt se tud na kej druzga ne. Sploh pa ne na tujke. Ko sem prebral naslov, sem takoj pomislil na rek "manipuliram, torej sem". Kaj sploh manipulacija je? Delovanje. Je slaba potem ali ne? Ja ni. Ja je. Odvisno od namena in načina.
Sem moral prebrati ene par tvojih postov, da sem našel čevelj, ki te žuli. No ja, saj ne vem če te res, samo zdelo se mi je tako. Kaj se mi je zdelo?
Slika partnerskega odnosa vs partnerski odnos, ki ga živiš. Pravzaprav konflikt med njima.
Kdaj in kako si umestila to sliko v svoj svet niti ni pomembno. No ja, pravzaprav je pomembno, celo zelo pomembno potem, ko se soočiš s tem, da to sliko zamenjaš z novo ali pač ne, če jo uspeš modificirat sproti, kar pa zna biti težko ali celo zelo težko.
Kaj je bistveno pri sliki, ki si jo umestila v svoj svet? Da jo poskušaš realizirati...zavestno ali nezavestno...za presneto ceno, lahko celo za vsako ceno. Je ena plat. Druga plat pa je partner, oziroma partnerski odnos, ki ga živiš. Če se sklada s tvojo sliko, potem je krasno. Če se ne, pa nastopi konflikt. Kaj pa, ko pride do konflikta?
No, tu pa nastopi veselica, gasilska lahko, z latami iz ograje in s črevi na plotu ali pač ne. Konflikt izzove bolečino, jezo. Je to pravilno? Je. In kot posledica se nadaljuje v stanje depresije, žalosti, razočaranja, tesnobe. Je to pravilno? Ne, to pa ni. Zakaj? Ker s tem, ko si rečeš, da si v depresiji, žalosten, razočaran, da občutiš tesnobo, dopuščaš /če že ne izbereš/ možnost, da je za tvoje stanje nekdo kriv /tvoj partner, ker ni tak in tak ali drugačen/. In ker konflikt boli, se trudiš spremeniti partnerja ali to od njega pričakuješ ali zahtevaš celo, da te ne bi več bolelo. Prelagaš odgovornost nanj /to je najbrž tisti vidik manipulacije, ki ga omenjaš/.
A bi bilo drugače, če zamenjaš samostalnik /depresija/ ali pridevnik /depresiven/ z glagolom /depresiram/? Če rečeš, da si kot reakcijo na konflikt in iz njega izhajajočo bolečino /jezo/ izbrala depresiranje? Ne a ne. Saj še vedno počneš isto, tudi partnerja kriviš za svojo bolečino. Ja pa je drugače. Zaveš se, da si sama izbrala odziv, da lahko izbereš tudi drugačnega. Da depresiranje, tesnobljenje, žalostenje, bolečinjenje ni stanje, v katerega si padla neodvisno od tebe, ampak tvoja izbira delavanja, vedenja. In da se lahko kadarkoli odločiš in izbereš neko drugo vedenje. Ti. Je izbira depresiranja dobra izbira? Ja je in ni. V začetku je, ker kontrolira jezo, da ne bi eskalirala v destrukcijo ali v samodestrukcijo, ker ti odvzame energijo. Čist fizično. Je tudi prošnja za pomoč. Te obvaruje pred novo bolečino, če bi ukrepala in tvegala nov konflikt. In poskus kontrole drugih /evo, manipulacija z drugimi, s tvojim partnerjem, češ, slabo se počutim zaradi tebe, ti si kriv, ker si takšen in drugačen/, kar ni dobro, ker drugih ne moreš spreminjati. Le sebe in svoje odzive. In če se ne zaveš, da je depresiranje tvoja izbira, lahko depresiraš do konca življenja in kriviš življenje in druge za tvoje ušivo počutje in bolečino. Če pa se zavedaš, da je to tvoja izbira, lahko izbereš tudi kakšno drugo vedenje, ko se naveličaš bolečine ali ko ti depresiranje postaja monotono. Recimo, lahko izbereš, da se boš s partnerjem pogovarjala, da bosta en drugemu predstavila svoje slike in jih poskušala uskladiti in jih s tem zamenjati z novimi, takimi, ki so uresničljive. S tem bo konflikt med sliko in rl-jem odpadel. In bolečina. Jo bo zamenjalo zadovoljstvo, ker uresničenje slike prinese zadovoljstvo.
Za kar se boš že odločila, je to tvoja odločitev, ti si odgovorna zanjo, za svoje misli, dejanja in s tem posledično za občutke, čustva in fizično počutje, kajti, ja, občutki, čustva in počutje so pogojeni, na njih vplivaš posredno preko svojih misli in dejanj, na katere imaš pa neposreden vpliv.
Aja, a je nudenje pomoči nekomu že nesprejemanje. Ne ni. Če mu poveš kar ne ve, je prav. Kaj bo on s tem napravil, je pa njegova stvar, saj nosi tudi posledice za svoje ravnanje. Sprejemanje je, da mu priznaš pravico, da ravna, kot ravna. Če s svojim ravnanjem posega v tvoj prostor, ga z lahkoto onemogočiš, brez da bi bilo pod vprašanjem sprejemanje.
I tako. Nekako tako si jaz to zamišljam na kratko. Ta trenutek, naslednji mogoče tudi drugače.
en bk
|