Kateri smisel, zase ali gledano globalno.
- Tako kot je vprašanje zastavljeno gre (kot razumem) za globalni smisel življenja in ta je lahko smiselen le v sklopu stvarstva, torej če verjameš v Boga, da je to naredil z nekim namenom in da vsi pri tem sodelujemo. Torej ali gre za božji peskovnik, v katerem smo Bogu v zabavo. Čemu bi nas Bog sploh naredil? Da bi se dokazali, bili dobri in bi nas vzel k sebi. To je neumnost, ker je to odvisno od vsega kar je naredil in bi to veljalo le če je sadist ali cinik in uživa recimo v Srebrenici. Lahko, da se tudi sekira, samo potem ni ne vem kaj vreden, če dela take napake. Torej globalno smisla ne more biti, razen če je Bog sadist ali cinik in smo tu zato, da si priborimo vnebovzetje.
- Intimno je pa po moje početi tisto kar te osrečuje oz. zadovoljuje. Samo to je lahko tudi pedofilija ali pobijanje drugačnih, torej to lahko ni ne vem kakšen smisel. Biti dober? kaj pa če se potem sekiraš, ker to barabe izkoriščajo. Pij in kavsaj - če ti to duša dovoljuje in si srečen, samo kaj ko večina nas na malo višjem nivoju ni srečna samo zaradi tega.
- Z darvinističnega zornega kota je pa zadovoljstvo mehanizem ohranjevanja in razvijanja življenja in to bo po moje ta smisel, ki pa v končni fazi nima smisla. Čemu namreč vsa ta kolobocija imenovana življenje. in že smo pri prvi točki mojega posta. Vse je torej odvisno od tega, kaj je Bog hotel.
Za nas, ki ne verjamemo v Boga, torej globalni (darvinistični) smisel ni noben smisel, tako da je vprašanje le še intimnega smisla, kar lahko zreduciramo na biti zadovoljen oziroma na izpolnjevanje zahtev ega, kar lahko vodi tudi v nezadovoljstvo oziroma sekirancijo.
Ergo, ego in občutek zadovoljstva, to sta dva dejavnika in ko ju uskladimo in sta pretežni del našega bivanja hepi, je to to, samo to spet ni ne vem kak smisel, prej onaniranje, tako da bi blo verjetno bolje, da nas ne bi bilo, bi bila vsaj narava bolje ohranjena.
Dost bo, čau vsem filozofom tega foruma
Home
Pages: 1
