Bardo_Thodol wrote on 20.02.2006 at 15:20:43:Tiste, ki obsojate reporterja, ki je dokumentiral en izsek iz velikega mozaika bede
Ne obsoja se ga zaradi tega, ker je dokumentiral izsek iz velikega mozaika bede (to je kvečjemu pohvalno), temveč zato, ker je bil, bolj kot vsi mi tule, v položaju ko bi lahko z relativno malo truda naredil veliko delo (dobesedno bi moral le roko stegnit), a ga ni. Da se je potem šel ustrelit, kaže, da mu kolesca resnično niso najbolje delala (blago rečeno).
Bardo_Thodol wrote on 20.02.2006 at 15:20:43:kaj ste že storili za kateregakoli od teh otrok?
Kaj si pa ti storil zanje?
A preden se začnemo prepucavat in si metati krivde v obraz, naj rečem tole: maš prav, vse premalo naredimo zanje, vključno z mano in tabo. A na svetu je toliko gorja, da človek ne more prevzeti nase breme rešitve celotnega sveta, ker bi se od same teže takoj zlomil. Kljub tveganju, da zvenim kot vanilla new-ager ali Drnovšek, naj rečem, da bi si res vsi morali prizadevati za boljši svet, a vsakdo ima omejeno moč in če nekdo, ne vem, skrbi za to, da komaj svojo familijo preživlja, ne mu potem po jajcih hodit, da je bastard bastardov, ker ne rešuje lačnih v Afriki. Ali pa, četudi bi jih, kaj je pa potem naredil za milijone Indijcev, ki komajda životarijo iz dneva v dan? In če bi šel reševat še nje, bi bil pa težka baraba, ker nič ne naredi za komunistično zatirane Kubance, in če bi se lotil še reševanja njih, bi pa bil skorajda naci zločinec, ker se ne zavzema za pravico tistih, ki so se v svojih službah nevede zastrupili z azbestom, itd. Enostavno ne gre vse, pa naj bo ta sicer dobronamerna želja še tako velika.
Tale fotograf je vreden obsoje zato, ker je bil tam, na licu mesta, v Afriki, pred umirajočim otrokom. Tudi če ni imel hrane pri sebi, ali pa tudi če je imel v nahrbtniku polno zrezkov (ki bi, kot praviš, malčka na sliki ubili, če bi pojedel enega), je butl zato, ker bi (upam) vsako drugo človeško bitje v njegovi poziciji nekaj naredilo za tega otroka. Fotograf je fotografiral zato, da bi v ljudeh vzbudil človečnost in srčnost, a sam ju očitno ni premogel niti za kanček. Saj otroka ne bi bilo treba odpeljati domov in vzgajati do polnoletnosti. Dovolj bi bilo da bi ga odnesel nekam, kjer bi mu dali hrano, obleko pa potem skrbeli zanj. Al kaj podobnega, ne vem. V glavnem, NEKAJ bi lahko naredil. Če se komu takšno razmišljanje zdi foteljaško, pa se mu naj - to je njegov problem, ne moj. Razumem, da je fotografova dobrodelna aktivnost predvsem osveščanje ljudi s pomočjo pretresljivih fotografij, kot je tale zgoraj, a to fotko bi še vedno lahko posnel in dobil svojo nagradico.