sinjeoka wrote on 21.11.2005 at 08:43:12:Tejko pojem institucija presega formalno oblikovanje, predvsem pa pojem institucije presega pojem društva v razmeju množica podmnožica, t.i. razpad partije pa lahko jemljemo tudi kot zgolj njen odhod v ilegalo (nekaj podobnega se je zgodilo med obema vojnama). Duhovna dediščina partije je v naši družbi še vedno zelo prisotna, njeni institucionalni elementi pa tudi.
Sicer pa, tvoj dvoličen odnos do forme in vsebine ne čudi, ker je le paralela s tvojim dojemanjem SSKJ.
Še ena od tvojih blodenj, očitno povezana z neznanjem jezika, zato bi bilo dobro, da si večkrat pogledaš kakšno definicijo v SSKJ - seveda pa je to zate zelo boleča izkušnja, ker lahko vedno znova ugotavljaš, da nimaš razjasnjenih osnovnih pojmov - kar pa ti omogoča tvoje manipulacije.
cerkev -kve ž, mn. stil. cerkve (e)
1. stavba, namenjena za krščansko
bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati
pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna
cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev
sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp
domače cerkve; tiho kakor v cerkvi /
ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi
• pog. hoditi v cerkev k verskim obredom;
javno izpovedovati svojo vero; počutim se
kot pes v cerkvi odveč, nezaželen
2. skupnost pripadnikov posameznih
krščanskih veroizpovedi: cerkev to
priporoča; izstopiti iz cerkve;
anglikanska, katoliška, pravoslavna
cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve
od države / Cerkev katoliška, pravoslavna
cerkev
* rel. armenska, episkopalna, grška
cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali
katoliška cerkev vzhodnega obreda; um.
dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki
so vse enako visoke in ločene s stebri
institucija tudi inštitucija -e ž (u)
navadno s prilastkom
1. javna, organizirana skupnost ljudi za
opravljanje kake dejavnosti; ustanova:
upravljati, voditi institucijo; gospodarske,
izobraževalne, kulturne, vzgojne,
znanstvene institucije; institucije
zdravstvenega varstva
2. knjiž. z zakonom ali normami nastala
ustaljena oblika odnosov med ljudmi:
gospodarski sistem ne more sloneti na
dveh različnih institucijah; državne,
pravne institucije; institucija delavskega
samoupravljanja
* jur. institucije rimskega prava učbenik
rimskega civilnega prava; Justinijanove
institucije; soc. družbena institucija
društvo -a s (u)
1. organizirana skupina ljudi, ki ima
skupne cilje in deluje po določenih
pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo;
pristopiti k društvu; biti, delati v društvu;
cerkvena, dijaška, strokovna društva;
predsednik društva; občni zbor društva;
sprejeti pravila društva / avto-moto
društvo; čebelarsko društvo;
prostovoljno gasilsko društvo;
kulturno-prosvetno društvo; planinsko,
telesnovzgojno, turistično društvo;
društvo književnikov / Društvo prijateljev
mladine
* zgod. Društvo narodov po prvi svetovni
vojni ustanovljena organizacija večjega števila
držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med
narodi in ohraniti mir na svetu
2. zastar. druščina, družba: ni mogel
živeti brez veselega društva / potovati v
društvu ljubeznivih dam
Tu je lepo razvidno, da samo pri najbolj oskogledem razumevanju lahko razlikujemo med društvom in instiutucijo - pa v tem primeru je Cerkev bolj društvo, kot pa institucija, v kolikor je ločena od države (in v kolikor bi institucija bilo nekaj, kar je ustanovljeno s strani države). Zanimivo je tudi to, da po eni strani prodajaš najbolj ozke definicije, po drugi pa bi rada govorila o obliki in vsebini...
Zato je popoln nesmisel dajati verskim skupnostim karkoli več, kot imajo ostala društva - konec koncev za gobarje lahko vsaj rečemo, da predmet njihovega združevanja obstaja, medtem ko za večino religij lahko rečemo, da prodajajo meglo - zakaj bi jim torej pripadalo karkoli več, kot ostalim.
In če že tako rada govoriš o vsebini in formi - vrednote niso vsebina, temveč forma. Vsebina cerkve niso neumnosti, katere prodaja kot svoje svete resnice, temveč verniki in pastirji (društvo ni statut ali neka številka iz kakega registra, temveč so njegovi člani, ki sprejmejo pravila in cilje društva). Tu si se nekoliko izgubila: čeprav lahko rečemo, da ima vsak nauk neko svojo vsebino (zapovedi, prepovedi, zgodbe) je to, samo forma, znotraj katere se nauk giblje (Na primer: "Ne laži." je vsebina neke zapovedi, vendar pa je to samo forma, ki določa način govorjenja). Vrednote so forma, čeprav lahko tvorijo vsebino neke množice vrednot.
uživajte!